Nacionalni preiskovalni urad (NPU), ki ga vodi Darko Muženič, prijatelj predsednika vlade Roberta Goloba, od začetka prejšnjega leta vodi predkazenski postopek nakupa nesojene sodne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani. Postopek preiskave, kot nam je uspelo izvedeti, vodita policistka Jasna Fikfak in Gregor Izda pod trdo roko njunega šefa Muženiča.
V zadnjih dneh provladni mediji med pomembnejše novice znova uvrščajo nakup nesojene sodne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani. V vrtincu korupcijskih obtožb v povezavi s posli Darsa se je znašla ljubljanska odvetnica Nina Zidar Klemenčič. Očitajo pa ji tudi vpletenost pri prodaji sodne stavbe na Litijski. Mediji so so poročali, da so informacije z NPU in s tožilstva, ki usmerja predkazenski postopek, sicer skope in da postopek poteka.
Nam pa je uspelo pridobiti informacije o poteku predkazenskega postopka. Kot pravijo naši viri in dokumenti, so na NPU imeli celoten načrt očitno političnega konstrukta pripravljen že ob samem začetku preiskave. Po besedah naših virov so zaslišali že večino uslužbencev, ki so jih pred letom ožigosali kot člane organizirane kriminalne združbe. Zaslišali so tudi nekatere druge akterje. Zanimivo je, da bi naj NPU v procesu preiskave nastopal kot odvetniška družba ključnih vpletenih. Tako bi naj na NPU preiskovancem razlagali, da bivša ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan naj ne bi bila za nič odgovorna, saj naj bi se v postopku izrekla, da o nakupu stavbe ni vedela ničesar. Enako stališče naj bi NPU v tej fazi zavzel tudi za njenega takratnega državnega sekretarja Igorja Šoltesa, prav tako vidnega člana stranke Socialni demokrati. Preiskovalni organ, ki očitno deluje pod trdo roko vladajoče politike, se kljub medijsko objavljenim dejstvom in jasnim zakonskim vlogam, pristojnostim in odgovornostim, ki so jih pri tem poslu imeli, na vse možne načine trudi prikriti ključna dejstva nakupa in oprati imena političnih akterjev. Še več: gre za očitno podreditev organov pregona in preiskovanja in njihovo zlorabo za politične namene.
Kmalu zatem je, kot je izpostavila nekoč vidna članica stranke Gibanje Svoboda, sedaj nepovezana poslanka Mojca Pašek Šetinc, izbruhnila politična afera, s katero je želela stranka Gibanje Svoboda oslabiti svojega koalicijskega partnerja, Socialne demokrate. Ko je na začetku afere D. Švarc Pipan javnost še vroče prepričevala, da je z nakupom vse v najlepšem redu in da bi pogodbo o nakupu podpisala še enkrat, je ob vložitvi interpelacije zoper njo po posvetu s predsednikom vlade Golobom in tedanjo generalno sekretarko Gibanja Svoboda Vesno Vuković povsem obrnila ploščo in napadla ter za nakup okrivila zaposlene na pravosodnem ministrstvu. Ne pozabimo, da se je D. Švarc Pipan na dan podpisa kupoprodajne pogodbe na svojem Facebook profilu vzhičeno zahvaljevala finančnemu ministru Boštjančiču in celotni vladi za posluh, da je lahko tako hitro izpeljala ugoden in smiseln posel, s katerim bo po adaptaciji prostorov zagotovila optimalne pogoje za delo, zlasti za upravno sodišče.
Le nekaj dni zatem se D. Švarc Pipan ni več spomnila, da je treba stavbo adaptirati, prav tako je pričela zatrjevati, da z njenih nakupom ni imela ničesar in da s postopki sploh ni bila seznanjena. Nato je naročila notranjo revizijo, ki je z ugotovitvami obremenila prav Dominiko Švarc Pipan. Začel se je pogrom nad notranjo revizorko Suzano Hötzl in njenim poročilom, ki se ga po nezakonitem navodilu direktorja NPU Muženiča ne sme javno objaviti. Sledile so nove in nove revizije in poskusi, da se nezakonita zagotovitev proračunskih sredstev, pod katero se je podpisal Klemen Boštjančič, skrije pod preprogo. Kljub silnim političnim pritiskom računsko sodišče ni klonilo in je prav tako kot notranja revizorka potrdilo, da je Boštjančič na nezakoniti način zagotovil sredstva za nakup te stavbe iz proračunske rezerve.
A kot pravijo naši viri, se NPU z vprašanjem nezakonite zagotovitve proračunskih sredstev v višini 6,5 milijona evrov sploh ne ukvarja. Sprenevedanje Dominike Švarc Pipan, da o nakupu stavbe ni vedela ničesar, pa naj bi na NPU prevzeli kot dejstvo, kar kaže na vse bolj jasen politični konstrukt in zlorabo preiskovalnih organov za politične namene. Kako bodo preiskovalci s Fikfakovo, Izdo in Muženičem na čelu ter ob asistenci režimskega tožilca Boštjana Valenčiča uspeli zakriti sledi ključnih odgovornih za izvedbo nakupa stavbe, številnih sestankov, na katerih so usklajevali način za zagotovitev sredstev za nakup stavbe in ga nenazadnje s svojimi odločitvami in podpisi tudi izvedli, ni jasno.
NPU ne preiskuje Klemna Babnika
Pod radarjem javnosti je v aferi Litijska do sedaj spretno in pod zaščito režimskih medijev uspelo ostati še enemu ključnemu akterju nakupa stavbe – Klemnu Babniku, vodji kabineta finančnega ministra Boštjančiča. Ta se po ljubljanskih ulicah razglaša za nedotakljivega. Zadnja leta se namreč spretno seli med političnimi strankami in vedno zaseda ključne pozicije vpliva na odločevalce. Bil je svetovalec v kabinetu tedanjega predsednika Vlade Mira Cerarja (SMC), nato vodja kabineta nekdanjega ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca (NSi), v tej vladi pa ga je pod okrilje vzel prav Klemen Boštjančič. Babnik naj bi imel ključno vlogo pri vseh usklajevanjih med vodstvom ministrstva za pravosodje, predvsem takratnim državnim sekretarjem Igorjem Šoltesom, in službami ministrstva za finance. Bil je usklajevalec ključnih sestankov za Litijsko.
Po tem, ko so bili konec decembra 2023 vsi postopki nakupa na ministrstvu za pravosodje preklicani in ustavljeni, bi naj prav Klemen Babnik zagnal alarme in spodbudil Igorja Šoltesa, da naj pravosodno ministrstvo zagotovi vse potrebne dokumente, da se bo lahko postopek nakupa čim prej izpeljal. S Šoltesom sta bila tudi predlagatelja nakupa stavbe na Litijski na sestanku vodstev pravosodnega in finančnega ministrstva, tistega famoznega 22. decembra 2023 pri Boštjančiču. Nakup je tistega dne spodbudila tudi državna sekretarka Saša Jazbec, ki je na sestanku, kot zatrjuje naš vir, dejala: “Dajmo realizirati ta nakup, saj ne vemo, če bomo čez mesec dni še na svojih položajih!” Nekaj dni prej pa je Klemen Babnik sklical sestanek v znanem ljubljanskem baru z Igorjem Šoltesom in Gordano Pipan in zagotavljal, da bodo na ministrstvu za finance zagotovili potrebna sredstva za nakup stavbe, da pa morajo na pravosodnem ministrstvu pravočasno zagotoviti potrebno dokumentacijo. Dokumentacijo je Igor Šoltes svoji kolegici, državni sekretarki Gordani Pipan (tudi sestrična Gregorja Golobiča, Stranka Zares), posredoval še isti dan. Gordana Pipan je tudi podpisnica vladnega gradiva, ki je imela za posledico nezakonito prerazporeditev sredstev iz proračunske rezerve v višini 6,5 milijona evrov.
NPU ne zanima cenitev, 6.200 kvadratnih metrov stavbe pa tolmačijo po svoje
Na NPU sedaj ugotavljajo, da cenitev stavbe po zakonu sploh ni bila potrebna, da pa je sporno, da bi jo naj prodajalec pred tem na trgu ponujal za nižjo ceno. Pri tem znova ščitijo ključne politične akterje, ki so bili seveda seznanjeni z vsemi dejstvi. Ponudbena cena za Litijsko se je po ministrstvu za pravosodje in ministrstvu za finance valjala pol leta, česar pa se politični akterji ne spomnijo več. Še več: nihče od njih ni nikoli oporekal ponudbeni vrednosti, ki je znašala okrog 1.200 evrov na kvadratni meter, kar je sicer mnogo nižje od tržnih vrednosti, ki jih navaja v svojih uradnih poročilih Geodetska uprava RS.
Je pa prav to stavbo Sebastjan Vežnaver ponujal ministrstvu za javno upravo za 17 milijonov evrov, in to v času, ko je po odstopu z ministrskega položaja Sanje Ajanović Hovnik ministrstvo začasno vodil prav Klemen Boštjančič. Ministrstvo za javno upravo je prav to stavbo na Litijski takrat ponujalo pravosodnemu ministrstvu za njihovo novo upravno stavbo, a se D. Švarc Pipan s ponudbo, češ da je stavba zanjo predaleč od mestnega vrveža in barov, kjer rada poseda, ni strinjala. Torej so bili vsi vpleteni s stanjem stavbe, njeno površino in drugimi lastnostmi dodobra seznanjeni, kar pa sedaj poskušajo zanikati, preiskovalci na NPU pa jim s svojimi manevri pri tem očitno spretno pomagajo.
Če je imela stavba pri obravnavi na ministrstvu za javno upravo 6.200 kvadratnih metrov površine, pa sedaj na NPU iščejo načine, da jih kljub uradni izmeri pooblaščenega geodeta, ki ga je naročilo ministrstvo za pravosodje, poskusijo prikazati bistveno manj. Stavba se je torej očitno po butalsko skrčila.
Sara Kovač