“Ne strinjam se s tezo, da bodo z novim nepremičninskim davkom padle cene nepremičnin. To se lahko zgodi samo pod pogojem, da izrazito liberaliziramo in povečamo gradnjo nepremičnin v mestih,” opozarja ekonomist Anže Burger.
Vlada Roberta Goloba bo uvajala nove davke. V prihodnjem tednu bo po poročanju STA obravnavala iztočnice za drugi paket davčne zakonodaje. V načrtu je tudi uvedba nepremičninskega davka za drugo in vse naslednje nepremičnine. Višina davka še ni znana, zakonodajna podlaga zanj pa bo predvidoma sprejeta prihodnje leto. Namen obdavčitve je zajeti čim večje število praznih nepremičnin ter jih spraviti na najemni trg.
Na takšen način bi po mnenju premierja Goloba najemnine naredili cenovno bolj znosne. Pridobljena sredstva naj bi zatem usmerili v znižanje obremenitve dela oziroma dvig plač (znižali naj bi stroške plač). Prepričan je še, da bodo z ukrepi dosegli znižanje cen na trgu, in da bodo mlade družine končno lahko prišle do lastnega doma. Za mnenje o zadevi smo povprašali ekonomista dr. Anžeta Burgerja.
Celoten komentar ekonomista Anžeta Burgerja:
“Cilji nepremičninskega davka, ki jih navaja vlada, so smiselni: znižanje obdavčitve dela in spodbujanje oddajanja praznih nepremičnin v najem. Bi pa moral takšen davek temeljiti v večji meri na davku na zazidljiva zemljišča, ki obdavčuje zemljiške rente. S takšnim davkom bi spodbudili tudi bolj učinkovito rabo redkih zemljišč v mestih, kjer je vrednost zemljišč visoka. Takšen davek bi bil tudi progresiven, saj bolj obdavči lastnike vil na velikih parcelah kot lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah. Pri drugem delu nepremičninskega davka, ki obdavčuje implicitne najemnine, bi namesto razlikovanja med prvo in ostalimi nepremičninami predlagal rajši bolj enostavno formulo, kjer je vsak lastnik oproščen davka do določene stanovanjske površine na osebo (recimo 40 m2).
Tako štiričlanska družina ne bi plačevala tega dela davka, če bi živela v nepremičnini pod 160 m2, vsa ostala stanovanjska površina nad to vrednostjo v katerikoli nepremičnini tega gospodinjstva pa bi šla v davčno osnovo. Na ta način bi dosegli progresivnost obdavčitve in spodbujali, da se bolje izrabi obstoječi obseg nepremičnin z realokacijo med večjimi in manjšimi gospodinjstvi. V takšni zasnovi nepremičninskega davka bi bilo obdavčevanje najemnin lahko odpravljeno. Ne strinjam pa se s tezo, da bodo z novim nepremičninskim davkom padle cene nepremičnin. To se lahko zgodi samo pod pogojem, da izrazito liberaliziramo in povečamo gradnjo nepremičnin v mestih.”
Domen Mezeg