Vlada uvaja nove davke na “pregrehe”, torej na tobak in nadomestke, uvodoma pa je bil v načrtu tudi davek na alkohol (ki še ni povsem odpisan). Gre za “regresivne” davke, ki prizadenejo revnejše, saj je posledično vsaka cigareta in kozarec pijače dražji, česar tisti z višjimi dohodki ne občutijo oz. občutijo veliko manj.
Vlada bo z novimi davki na “razvade” po žepih krepko udarila najranljivejše. Kot je znano, se prav najranljivejši pogosto zatekajo k alkoholu, cigaretam in nadomestkom, vlada pa bi za njihovo zdravje poskrbela tako, da bi zvišala davke na dotične izdelke, kar seveda problema ne bi rešilo, bi pa dodatno poslabšalo njihovo gmotno stanje. Vlada je namreč potrdila konec lanskega leta napovedani predlog spremembe trošarinskega zakona.
Finance poročajo, da bi se občutno zvišale tudi trošarine na polnila za elektronske cigarete – kar za 158 odstotkov, za tretjino pa naj bi bile višje trošarine za tobak za segrevanje in “nadomestke”. Obenem bodo tudi uslužbenci Fursa (cariniki), ki imajo pod nadzorom promet s trošarinskimi artikli, ob odkritju nepravilnosti kršitelju lahko zasegli domala vse, torej ne zgolj neprijavljeni tobak, ampak tudi stroje in naprave.
V prvem predlogu novega zakona je Golobova vlada oziroma finančno ministrstvo Klemna Boštjančiča predvidevala močno povišanje tudi za alkoholne pijače. Vendar pa je za predlog javnost izvedela pred uradno objavo vlade in vsaj zaenkrat ne bo veljal. Iz novega zakonskega predloga so tako izpustili zvišanje trošarin na alkohol, kar pa še ne pomeni, da ga ne bo. Prvi predlog je sicer predvideval 25,7-odstotno zvišanje trošarin na dotični artikel, izgovor pa je inflacija. Trošarine na alkohol so se zadnjič zvišale leta 2014.
Vlada bi z višjimi trošarinami poskrbela za zdravje ljudi?
Naj še spomnimo, da sicer vino ne sodi med trošarinske produkte. Vladajoči se izgovarjajo, da želijo z višjimi trošarinami poskrbeti za zdravje ljudi. Hkrati se zavedajo, da podražitev pomeni krepitev črnega trga ter več nakupov cigaret v tujini, zato so tudi načrtovane strožje kazni.
Trošarine od alkohola sicer morda prinesejo v proračun dodatnih 32 milijonov evrov, z dvigom trošarin na tobak, cigarete in tobačne produkte itd. pa bi vlada pobrala dodatnih 22 milijonov evrov, še več pa bi dobila s strožjimi pogoji za vračilo trošarine za energetsko intenzivna podjetja. Skupno bi to pomenilo 55 milijonov evrov, brez trošarin na alkohol pa 23 milijonov evrov.
Domen Mezeg