Še do nedavnega je veljala stara maksima vladarjev “Deli in vladaj”. Slovenski premier še ni preživel dveh let na oblasti, ko bi lahko zunanji opazovalci zaključili, da je Golob postavil Cezarjevo maksimo na glavo. Število primerov, ko se je predsednik vlade premislil, je tako veliko, da v teh dneh veliko bolj velja “Zmedi in vladaj”. Predstavljamo večje primere, ko je predsednik vlade napovedal nekaj, nato pa se preprosto premislil.
Zadnji tovrstni primer se dotika subvencioniranja cene obiskovanja vrtca za drugega otroka. Spomnimo, te je vlada Janeza Janše najprej uvedla, nato pa je minister Darjo Felda napovedal, da se bo subvencija zmanjšala na 70 odstotkov. Vlada se je sedaj očitno premislila in bodo subvencijo pustili pri miru. Ponovna sprememba vladnih načrtov kaže na način delovanja vlade, ki je zmedo ponotranjila kot svoj osnovni način delovanja. Ta je postala stalnica, ki spremlja premierja od zaprisege naprej.
Verjetno je področje davkov še najbolj eklatanten primer. Predsednik vlade je še pred volitvami zatrdil, da nizkih davkov ne potrebuje. Obljubo po višjih davkih in zmanjšanem razpoložljivem dohodku je uresničil kmalu po prihodu na oblast. Nato je napovedal davčno reformo. Ko so v javnost pricurljale prve podrobnosti reforme, ki bi udarila po nepremičninah, je bil odziv javnosti skoraj izključno negativen. Službo je izgubil državni sekretar na ministrstvu za finance, predsednik vlade pa je javno zatrdil, da reforme ne bo, če se ljudje s to ne bodo strinjali. Z drugimi besedami, premier se je premislil, davčna reforma pa je za nekaj mesecev izginila iz javne debate. “Če nam ne uspe ljudi prepričati, da jim bodo reforme olajšale življenje, se teh pač ne bomo šli,” je skrušeno povedal Golob. Vladni predstavniki so se na neki točki zavezali, da več ne bodo dajali obljub.
Zig-Zag sodniških povišic
Drug velik primer je bila premierjeva obljuba 600-evrske povišice pravosodnim delavcem. Zaradi slabo premišljene obljube si je nakopal celo kritike znotraj vladne ekipe. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je premierjevo obljubo označila kot “ključno napako”, ki je za sabo potegnila plaz zahtev drugih sindikatov. Vlada je kljub očitni nejevolji v državni zbor poslala predlog zakona o začasnem dodatku pravosodnim funkcionarjem po nujnem postopku. Nujni postopek je rezerviran za naravne nesreče, vojno stanje in hudo nevarnost za demokracijo. Vlada se je po hudih kritikah javnosti in zakonodajno-pravne službe premislila in predlog zakona umaknila. Vlada sedaj poskuša že v drugo. Ministrstvo za pravosodje je predlog že poslalo Sodnemu svetu. Tokrat naj bi povišica sodnikom znašala “le” 577 evra.
Negotova usoda medvedov
Naslednji primer Golobovega zmedenega in kapricam naklonjenega vladanja zasledimo na primeru upravljanja s populacijo medvedov. Aprila letos je predsednik vlade odkrito nasprotoval stroki, ko je sedaj že odstavljenega ministra Brežana pozval, naj “zamrzne” odločbo o odstrelu 230 medvedov iz naravnega habitata. Premislil si je že naslednji dan, odločba pa je ostala v veljavi. Nato je protestiral proti odlovu nutrij na ljubljanskem barju, rekoč, da je potrebno najti drugo rešitev. A se je očitno premislil tudi na tem področju. Odlov se je pričel sredi septembra.
Popolavna zmeda in “odpovedani” solidarnostni prispevek
Še posebej veliko kontradiktorne komunikacije pa je bilo opaziti po avgustovskih poplavah. Ocena škode je v dneh po naravni katastrofi skokovito rastla. Predsednik vlade je najprej za medije dejal, da ocena škode presega pol milijarde evrov, nato pa so iz vladnih krogov prišle ocene o 2,5-milijardni škodi, 6,7-milijardni škodi, na koncu pa se je govorilo celo o škodi v višini 9,9 milijarde evrov. Premier je pojasnjeval, da bo denar za sanacijo prišel iz različnih virov, denimo iz evropskih sredstev, prispevati pa bi morali tudi državljani sami. A Golob se je očitno tudi v tem primeru premislil. Solidarnostnega prispevka, ki ga je obljubil vsem davkoplačevalcem, očitno ne bo. Bodo pa seveda drugačni davki, ki bodo solidarnostni prispevek nadomestili. Prišlo bo do višanje davka od dohodkov pravnih oseb, torej podjetij.
Premier se premisli o številu ministrstev
Tik pred začetkom praznikov v novembru se je zatreslo v Gibanju Svoboda. Stranka je izključila eno izmed svojih prvobork Mojco Šetinc Pašek, predsednik vlade pa je še isti dan napovedal drastično zmanjšanje števila ministrstev. Premierjeva napoved, zoper katere se je sicer na deklarativni ravni zaklel, je zatresla politični parket bolj, kot izključitev domnevno neposlušne poslanke. Slovenija naj bi prešla na švicarski model sedmih ministrstev. Po nekaterih informacijah naj bi bilo teh 12. V obeh primerih bi manjši koalicijski partnerki Socialni demokrati in Levica izgubili ministrstva. Golob bi ravno tako “povozil” referendumsko voljo ljudi, ki so na njegovo prošnjo potrdili povečanje vladne ekipe. Golob se je sicer po praznikih premislil. Na novinarski konferenci po sestanku vladnih strank je idejo o rekonstrukciji vlade zavrnil z besedami, da gre za “eno zadnjih možnosti”.
Janez Šušteršič: Vlada je žrtev hipnih domislic
Prva žrtev premierjeve labilne komunikacije in vihravega sloga vladanja je seveda vlada, nato pa ljudje. “Vlada je postala žrtev hipnih domislic in menjav razpoloženja svojega predsednika dr. Goloba. Če ilustriram: na pamet mu pade solidarnostni prispevek in je v hipu uzakonjen, potem se premisli in je ukinjen. Predlaga 20 ministrstev, se potrudi, da zakon preživi tudi referendum, na koncu pa se premisli in bi zakon spreminjal na še manj ministrstev, kot jih je bilo prej. In tako naprej, takih primerov je bilo v njegovem delovanju veliko preveč,” je za Žurnal komentiral nekdanji finančni minister Janez Šušteršič.
Žiga Korsika