“Komisija naj ne naseda. Kriva ni zakonodaja, ampak tisti, ki so v vsakem primeru sprejeli odločitve, ki so oškodovale slovenski bančni sistem in slovenske davkoplačevalce, in tisti morajo odgovarjati,” je danes na 35. redni seji Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji dejal Janez Janša. Po tem, ko sta na zadnji seji komisije pričala Anton Rop in Borut Pahor, o bančni luknji v Novi Ljubljanski banki (NLB) danes govorita nekdanja predsednika vlad, Alenka Bratušek, ki bo odgovarjala ob 13. uri, in že omenjeni Janez Janša, ki je pred preiskovalno komisijo stopil ob 10. uri. “Stanje se je vedno dosledno zanikalo. Niti predstavniki niti banke niso potrdile, da je problem tako resen, da bo potrebna sanacija,” je dejal Janša.
“Ključno vprašanje, pomembno za davkoplačevalce, je: Kako je mogoče, da moramo slovenski davkoplačevalci že drugič v samostojni slovenski državi sanirati državno banko? Dokler na to vprašanje ne bo odgovora, smo davkoplačevalci še naprej izpostavljeni tveganju, da se bo to zgodilo še tretjič,” je komisiji povedal predsednik največje opozicijske stranke SDS.
Janša je ponovno poudaril odgovornost ljudi, ki so bili prisotni že v času prve sanacije in ponovno izpostavljeni v njenem drugem roku, a so ostali na položajih. Deloma so bili zaslišani, deloma so delovali v ozadju, navzven pa je njihova vloga bila nevidna. Isti ljudje ali pa njihovi neposredni izbranci – iste prakse in iste posledice. Zmeraj je šlo za krožno bančništvo, ki ga še danes spremljajo mlajši kadri istih korenin. Finančni minister je želel biti predsednik finančnega oziroma bančnega sveta. Toliko o tem, kdo je imel oblast v slovenskem bančništvu v času tega prehoda in kdo je neposredno odgovoren za prvi rop slovenskih bank. Tudi, če so bili zelo izpostavljeni in očitno krivi, ni prišlo do nobene intervencije in nihče ni odgovarjal.
“Bančne luknje so družinski posel”
O pranju denarja #iranNLBgate je Janša povedal: “V slovenski zakonodaji je tako kazensko kot procesno veliko varoval, ki formalno preprečujejo, da bi kdo odgovarjal. Če se teh varoval ne odstrani, če se ljudi, ki so povezani in delujejo v policiji in sodstvu, ne izloči s položaja, bodo zadeve ostale takšne kot so. Znanih je na desetine primerov, ko je eden od zakoncev zaposlen v banki, drugi na sodišču, tretji na policiji. Bančne luknje so v mnogih primerih družinski posel. Teh povezav pa komisiji ne bo uspelo prekiniti. Tu je potreben radikalen in globok rez.” Med predsedovanjem je, kot je dejal, pritiskal na odgovorne ministre in želel, da se stvari uredijo. Dogajalo se je, da so prejemali veliko namigov, da je stanje v NLB drugačno od tega, kar se prikazuje v poročilih. “Minister za finance se je z vodstvom banke sestajal in jih o tem povpraševal, a so vsi vse tajili. Zato je bil dan predlog za zamenjavo predsednika uprave gospoda Kramarja. Nadzorni svet je glasoval in glasovanje, kljub temu, da je bila država večinski lastnik, ni bilo uspešno. Ko smo ugotovili različne neskladnosti med poročili in dejanskim poslovanjem, so vse tajili in branili upravo.”
Nova vlada je prinesla finančno krizo, kaj pa mediji? Izstopa tednik Mladina, ki je nasprotoval preiskavi omenjene bančne luknje
Bančništvo je v Sloveniji v domeni istega kroga, ki je bil v osnovi vzpostavljen že daleč pred osamosvojitvijo. Izvajali so se močni pritiski medijev, Janša pa je pojasnil, da so bili vsi pritiski v glavnem usmerjeni na vlado, ki ni nič naredila. Do zamenjave predsednika uprave in nekaj članov NLB žal ni prišlo. Janša to označuje kot prvovrsten škandal, o katerem se ni pisalo in govorilo. Pojasnjuje: “Eno od razlag, zakaj je bilo temu tako, najdemo v prepletu lastništva in kreditiranja med mediji in državnimi bankami. Za poznavalce je zanimiv naslednji primer, nekaj se je o tem že pisalo, to dokazuje tudi dokumentacija: eden od slovenskih medijev, ki je bil agresivno nastrojen proti spremembam, je tednik Mladina. Eden od lastnikov tednika je finančni holding KB1909 in neka firma iz davčne oaze. Ta tednik se je prek svojega lastnika financiral tudi z denarjem, ki ga je KB1909 prejemal od državne banke, to je NKBM. Gre za izjemno zanimivo povezavo. Jurij Detiček, direktor NKBM, je podjetju KB1909 na lepe oči odobraval kredite, sam pa je bil predsednik nadzornega sveta KB1909. To pomeni, da je kredite dajal sam sebi, nato pa zabrisal sledi in jih ni nikoli vrnil. Zato od medija, ki je financiran s krajo državnega denarja, ni možno pričakovati, da bo o tem kritično pisal. Sklepamo lahko, da so bile podobne povezave tudi drugod.”
Janševa vlada si je prizadevala za vstop Slovenije v EU, leta 2007 pa edina dosegla proračunski presežek
V času njegove vlade je Slovenija vstopila v EU. Ker so delali do zadnje sekunde, je izmed vseh kandidatk za vstop v EU edina izpolnjevala vse zahtevane kriterije. Pri tem je pomagala tudi Banka Slovenije. “Vedeti morate, da ni vlada tista, ki določa obseg denarja. To je banka Slovenije in na njeno odločitev vlada ni imela vpliva. Trudila se je, da je odpravila primanjkljaj, in leto 2007 je edino leto v slovenski zgodovini s proračunskim presežkom. Vlada ni tista, ki določa obseg denarja, s katerim neka banka lahko razpolaga,” je pojasnil. “Imeli smo težave pri pridobitvi verodostojnih podatkov o stanju v bančnem sistemu. Banke so trdile, da je vse v najlepšem redu, in tako je trdila tudi naša centralna banka. Da so finančne težave rešljive. Teh izjav je polno. Vlada se je trudila pridobiti relevantne podatke. Ministrstvo za finance je želelo podrobneje poznati stanje v bančnem sistemu, a teh podatkov nismo dobili. Bilo je rečeno, da vsaka izjava, ki relativizira njihove izjave, da je vse v redu, zgolj povzroča paniko. Da to, da časnik Finance piše o teh problemih, samo škodi.”
In zadolževanje?
Po Janševih navajanjih pred komisijo je razlog, da smo plačevali visoke obresti, in razlog za sanacijo v opisu stanja, ne pa v stanju samem. Stanje je bilo katastrofalno že vsaj dve leti prej in to je razlog, da je Slovenija prišla v položaj, ko se je morala začeti zadolževati, je povedal. “To so tisti, ki kredite odobravajo, prepoznali prej kot mi, ki smo jih prejemali.” Pri razliki zadolževanja Slovenije in drugih držav, ki se s tem bolje spoprijemajo, pa niso pomembni samo odstotki. “Tudi Italija, Avstrija in Nemčija imajo podobne težave. Razlike med nami in njimi, ki jo strokovna javnost skriva, je v tem, da je Slovenija zadolžena zunaj svojih meja. Več kot 70 odstotkov dolga plačujemo tujim finančnim institucijam. V Italiji, recimo, je slika ravno obratna. Italija plačuje predvsem svojim finančnim institucijah in denar pri njih kroži znotraj države. Mi ga pošiljamo ven in zaradi tega je naš problem toliko večji.“
Anja Lepej