Turške oblasti so doslej po rušilnem potresu izdale že 113 zapornih nalogov v povezavi s slabo gradnjo na območjih, ki jih je prizadela ponedeljkova ujma. Vsaj 12 ljudi so tudi že pridržali, tudi vidnejši gradbeni magnat, ki je bil na begu v Črno Goro. Tehnične protipotresne rešitve je mogoče iskati na Japonskem, kjer so potresi pogosti. Pomembna je tudi ustrezna gradbena zakonodaja in njeno dosledno spoštovanje.
Strokovnjaki že leta opozarjajo, da številne turške novogradnje niso dovolj potresno varne. Kriva naj bi bila predvsem močno razširjena korupcija in zgrešena politika turške vlade. Celo na potresno najbolj ogroženih območjih so se dogajali primeri pomilostitve gradbenikov, ki so skušali zaobiti veljavna pravila. Na takšen način so skušale oblasti spodbuditi gradbeni sektor. Ponedeljkov potres je uničil okoli šest tisoč zgradb, še mnogo več pa je bilo huje poškodovanih.
Te bo verjetno potrebno porušiti. Ob tem se pojavlja vprašanje, v kolikšni meri so za strahovite posledice naravne nesreče sokrive človeške napake in kršitve pravil. Turško tožilstvo je vzpostavilo posebno enoto za preiskave morebitne malomarnosti v gradbeništvu. Aretiranih je bilo že 12 oseb, med njimi tudi gradbeni mogotec, ki je denimo leta 2013 dal postaviti razkošni stanovanjski blok v provinci Hatay, oglaševan pa je bil kot “podoba raja”. Ob ponedeljkovem zrušenju se je v njem nahajalo kar sto ljudi. Bil je že na letališču v Carigradu, od koder je želel nadaljevati pot proti Črni Gori.
How are buildings in #Japan built to withstand #earthquakes?
🎥 @Hashem@Nicochan33 @jblefevre60 @HaroldSinnott @pascal_bornet @FrRonconi @labordeolivier @Shi4Tech @mvollmer1 @Ym78200 @gvalan @KanezaDiane @PawlowskiMario @RLDI_Lamy @Analytics_659 #technology #research #Geology pic.twitter.com/KBSaIzBVov
— Dev Khanna (@CurieuxExplorer) February 7, 2023
Tožilci so v ločeni preiskavi izdali 33 zapornih nalogov zaradi suma malomarnosti v Diyarbakirju. Tam so z namenom, da bi naredili prostor za še več stanovanj, odstranili nekatere nosilne stebre, posledično pa je bila s tem močno zmanjšana strukturna odpornost zgradbe. Po poročanji portala Blic turška država skuša razumeti vzroke za obsežnost ponedeljkove katastrofe. Nanjo se je Turčija namreč pripravljala preko dvajset let. Vzroke je mogoče iskati v moči potresa. Prvi potresni sunek je znašal 7,8 stopnje po Rihterjevi lestvici, drugi pa 7,6 stopnje. Vendar pa je v ospredju vse bolj drug razlog – zgradbe niso bile zgrajene v skladu z sodobnimi standardi protipotresne varnosti.
Japonci so primorani graditi protipotresno, ker so na stiku tektonskih plošč
Prsti so uperjeni tudi v nemarnost turških oblasti. Gre za kombinacijo vseh zgoraj naštetih dejavnikov. Šlo je za izjemno močan potres, moč prvega je bila primerljiva z eksplozijo pet milijonov ton razstreliva TNT, v drugem primeru pa 3,5 milijona tone. Dejstvo je, da bi večina zgradb težko zdržala tolikšno moč. A tudi za takšne primere je mogoče najti rešitve, in sicer na Japonskem, kjer so tehnično desetletja pred preostalim svetom, ko gre za vprašanje protipotresne varnosti. Učinkovita japonska protipotresna gradnja je pomagala ohraniti številne zgradbe, medtem ko bi enako močni potresi drugod po svetu pustili katastrofalne posledice.
My sympathies to the people of Turkey who suffered in the horrible earthquake. It is a devastating tragedy. pic.twitter.com/Dn7ErruNfx
— Anton Gerashchenko (@Gerashchenko_en) February 6, 2023
Japonska je v zgodovini doživela številne potrese, eden od njih je bil Veliki potres Kanto iz leta 1923, ki je znašal 7,9 stopnje po Rihterjevi lestvici. Uničil je Tokio in Jokohamo ter ubil 140 tisoč ljudi. Po 2. svetovni vojni so japonske oblasti sprejele stroge ukrepe na področju gradbene zakonodaje, zlasti v primeru protipotresne varnosti. Gre za tehnološke rešitve, ki so na Japonskem tako rekoč neizogibne, saj se otoška država nahaja na stiku tektonskih plošč, kjer do potresov prihaja pogosto. V splošnem imajo tri standarde odpornosti na potrese. Prvi standard zahteva, da so nosilci, stebri in stene minimalne debeline, ki lahko prenesejo tresenje.
Zgradba je od tal izolirana s plastmi svinca, jekla in gume, ki se premikajo neodvisno od tal pod seboj
Drugi standard (priporočljiv za visoke zgradbe) zahteva blažilnike udarcev, ki absorbirajo velik del energije potresa. Plasti debelih gumijastih zemljevidov so postavljene na tla pod temelje in tako absorbirajo energijo potresov. Tretja stopnja pa nudi najnaprednejšo oblika potresno odpornih zgradb, ki je tudi najdražja. Sama zgradba je od tal izolirana s plastmi svinca, jekla in gume, ki se premikajo neodvisno od tal pod seboj. To pomeni, da se sama stavba zelo malo premika – tudi ob najhujših potresih. Obstajajo še druge tehnične rešitve, ki zmanjšujejo tveganja za zgradbe in prebivalce.
Earthquake proof buildings during the 2011 Japan 9.1 earthquake
— badger.eth (@nftbadger) February 6, 2023
V središču konstrukcije zgradbe denimo uporabljajo jeklen okvir, namesto jedra iz armiranega betona. V uporabi so tudi diagonalni amortizerji, jekleni nosilci in stebri namesto betonskih, nihala v jedru ali na strehi objekta ter mrežaste konstrukcije, ki pripomorejo k utrditvi objekta. Nekatere zgradbe imajo tudi sisteme zgodnjega opozarjanja na bližajoči se potres. Pogosta je še uporaba spustnih vrat in pokritih luči, ki ščitijo ljudi, če žarnice eksplodirajo.
Domen Mezeg