Čeprav je razkritje 3. točke dokumenta, ki je bil namenjen pripravi podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove na srečanje s tedanjim predsednikom Ustavnega sodišča RS Matejem Accettom, potrdilo sume, da je Jourova prišla v Slovenijo z nalogo, da bo vplivala na odločitev ustavnega sodišča v zvezi zakonom o RTV Slovenija, o kritičnih odzivih najvišjih predstavnikov oblasti in pristojnih institucij ni ne duha ne sluha. Povsem drugače je bilo v primeru ustavnega sodnika ddr. Klemna Jakliča, ki so ga medijsko “pribil na križ” zaradi izvajanja popoldanskega samostojnega podjetništva.
“Vsebina opomnika nakazuje, da je pogovor ob obisku presegal politično komunikacijo. Lahko se upravičeno vprašamo, ali je bila tedaj ali kasneje obljubljena kakšna korist sogovorniku. Ali bo tožilstvo sedaj odprlo preiskavo zadeve? Bodo hišne preiskave in zasegi telefonov ter računalnikov?” se v konkretnem primeru sprašuje nekdanji generalni policijski direktor dr. Anton Olaj. Ali bo policija reagirala, se sprašuje tudi nekdanji večkratni premier Janez Janša, predsednik stranke SDS, katere član je tudi evropski poslanec dr. Milan Zver. Slednji se je na podlagi vztrajanja s pomočjo odločitve evropskega sodišča dokopal do prikrite informacije.
“Sodnike Ustavnega sodišča predlaga sp. ga. Nataša Pirc Musar, ‘ne bom tiho’ predsednica republike, zato že 24 ur čakamo na izjavo. Bo? Pri ddr. Jakliču ni bilo treba čakati,” je bil prav tako kritičen Janša. Slednji je s svojim zapisom spomnil, da je aktualna predsednica republike med predsedniško kampanjo zagotavljala, da bo gonilo njenega dela, če ji bo uspela izvolitev, naslednja: “Ne bom tiho!” Njenega odziva v zvezi z zadevo še vedno ni, čeprav gre v konkretni zadevi, kot meni mednarodni pravnik dr. Miha Pogačnik, za največji odkrit škandal v zgodovini EU. “To je Watergate za EU, za ustavno sodišče, za vlado,” je bil kritičen. Da razkritje meče slabo luč na Ustavno sodišče RS, meni nekdanji ustavni sodnik in vrhovni sodnik Jan Zobec. “Razgrajuje njegovo verodostojnost, ugled, kredibilnost – in to je največja škoda, da to institucijo, ki je tako ključnega pomena, posamezniki uničujejo,” je poudaril.
Predsednica kljub temu ni imela težav z odzivom, ko je izbruhnila “afera Jakličevega samostojnega podjetništva”. “Želela bi si, da se čim prej ugotovi, ali je v tem primeru prišlo do kršitve integritete, in če je, bi bilo verjetno prav, da se vprašamo, ali je naša zakonodaja v tem segmentu vendarle dovolj natančna. In če ni, jo bo treba spremeniti,” je namreč izpostavila po navedbah N1 in dodala, da sama “od najvišjih funkcionarjev” pričakuje “najvišjo integritetno držo”. Prav tako je izrazila prepričanje, da morda “ni dovolj varovalk, ki bi uokvirjale način nadzora delovanja najvišjih funkcionarjev v državi, in sicer predvsem v navezavi na zasebne posle, ter dodala, da “od preiskovalnih institucij pričakuje odgovor o tem, ali je Jaklič prek s. p. pridobival denar zgolj za znanstveno raziskovalno dejavnost”.
Nad Jakličem izvedli pravi medijski pogrom
Ni pa le predsednica republike tista, ki se je v Jakličevem primeru odzvala, v Accettovem pa ne. Ko se je Mladina razpisala o tem, da je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič med opravljanjem funkcije tudi pet let popoldanski samostojni podjetnik, je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič pozvala k odstopu ustavnega sodnika. “Kot nekdo, ki se zavzema za pravno državo, in kot pravnica pričakujem, da bo dotični ustavni sodnik ponudil svoj odstop nemudoma, da bo sprejel svojo moralno, če že ne drugo odgovornost,” je namreč izrekla po navedbah STA in napovedala, da bo zadevo predala KPK.
Jaklič je po pozivu predsednice DZ pojasnil, da so ustavni sodniki vezani na zakon, ki ureja delovanje ustavnega sodišča in določa, da ustavni sodnik med upravljanjem funkcije ne sme opravljati drugega poklica in pridobitne dejavnosti z izjemo dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca, sam pa je opravljal zgolj to, kar je dovoljeno skladno z zakonom. Prav tako so se v zvezi s tem oglasili tudi pravniki, ki so povedali, da lahko ustavni sodnik poučuje in raziskuje. Komisija za preprečevanje korupcije je morala na podlagi prijave kljub temu predhodno uvesti preizkus o sodniku Jakliču. Svoje preiskovanje je zaključila s spoznanjem, da ni pristojna za presojo nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov, s čimer je žogico vnovič podala DZ, v sklopu katerega je volilna komisija priznala, da nima pristojnosti za razsojanje v tem primeru. Prav zato je Komisijo za preprečevanje korupcije zopet pozvala, naj opravi svoje delo. V navezavi na sosledje dogodkov in medijski pogrom, ki se je medtem vršil, je marsikdo zaključil, da je bil namen sage zlasti ta, da bi osebno diskreditirali ustavnega sodnika, ki sicer velja za mednarodno spoštovanega pravnika.
Ker molk v primeru nedavnega razkritja odpira vprašanje o selektivnosti moralnih standardov, smo se odločili, da bomo predsednico povprašali, zakaj se še ni odzvala na konkreten primer. O tem, ali bo morda postopala v zvezi z zadevo, smo povprašali tudi policijo. Ko bomo odgovora prejeli, ju bomo objavili.
Ž. N.