Po razkritju 3. točke dokumenta, namenjenega pripravi na srečanje Vere Jourove s tedanjim predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accettom, v katerem piše, naj Jourova poišče priložnost za preverbo stališča predsednika Ustavnega sodišča RS o novem zakonu, ki ureja delo na RTV Slovenija, marsikdo ne zmore skrivati kritike do konkretnega sodnika. Pojavljati so se pričeli tudi pozivi k njegovemu odstopu.
“Zahtevam takojšen odstop sodnika Ustavnega sodišča /RS/ dr. Accetta, ki bi moral takšen sestanek zavrniti,” je poudaril evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je zaslužen za omenjeno razkritje. Zadeve je namreč pripeljal vse do evropskega sodišča, ki je po sprenevedanju Evropske komisije odločilo, da je treba razkriti 3. točko.
“Ta škandal brez primere v zgodovini EU in novejši zgodovini SLO z Vero Jourovo in Accettom zahteva: 1. odstop Ursule von der Leyen in cele Evropske komisije; 2. odstop vlade SLO; 3. razpustitev SLO ustavnega sodišča. Te institucije po današnjem dnevu pač ne morejo uživati nobenega zaupanja,” je v zvezi z zadevo na družbenem omrežju X kritičen mednarodni pravnik dr. Miha Pogačnik. Medtem Ustavno sodišče RS sicer vztraja, da Accetto in Jourova nista govorila o nobeni odprti zadevi.
V zvezi z zadevo smo se odločili, da bomo za komentar prosili nekdanjega ustavnega in vrhovnega sodnika Jana Zobca. Zanimalo nas je, kako razume situacijo v zvezi z Accetom in pozive k njegovemu odstopu. Zobec ocenjuje, da so pozivi legitimni, o tem, ali je on lagal o tem, da pogovori niso bili namenjeni tej temi, pa po njegovih besedah vesta samo on in nekdanja podpredsednica Evropske komisije. “Je pa to močan indic, da so pogovori tekli o tej temi, ker je bil to eden od ciljev obiska. Zato ne verjamem, da podpredsednica Evropske komisije ni načela te teme, da se o tem nista pogovarjala, ampak kaj sta se pogovarjala, vesta samo onadva,” je bil jasen.
“Mi lahko samo sklepamo na podlagi razkritega dokumenta, te 3. točke, da je bil to eden od ciljev obiska, in na podlagi tega, da je Ustavno sodišče /RS/ in seveda z njegovim glasom, on je bil predsednik takrat, odpoklicalo oziroma odpravilo začasno zadržanje,” je še poudaril in dodal, da je bila ta odločitev zelo nenavadna, pravno zelo vprašljiva. “Mislim, da zelo napačna. Iz tega dvojega in tudi sicer iz dejstva, da je Accetto že pred tem bil ujet na laži, bi jaz ne verjel, če bi rekel: ‘Nisva se o tem pogovarjala.’ Tako da to razkritje je zelo močan indic, da sta se o tem pogovarjala in da je govoril neresnico.”
To meče slabo luč na Ustavno sodišče RS
Zobec meni, da to meče zelo slabo luč na Ustavno sodišče RS. “Razgrajuje njegovo verodostojnost, ugled, kredibilnost – in to je največja škoda, da to institucijo, ki je tako ključnega pomena, posamezniki uničujejo. Ravno tako uničujejo ugled, verodostojnost, kredibilnost Evropske komisije, ki je varuh vladavine prava,” je poudaril in opomnil, da je vladavina prava eden od temeljev Evropske unije, Evropska komisija pa je varuh teh vrednot, in sicer zlasti vladavine prava. “Z njene strani se potem dogaja taka demontaža vladavine prava, ko pride podpredsednica Evropske komisije z nalogo vplivati na odločitev ustavnega sodišča. Kaj drugega pomeni kot pridobiti mnenje predsednika ustavnega sodišča v tej zadevi,” je bil kritičen.
Zanimalo nas je tudi to, kako interpretira, da se predsednica republike v zvezi z zadevo ni oglasila, in ali ga to preseneča. “Ne, to me ne preseneča. Seveda – da se ne bo oglasila, njo bolj zanima Gaza, pa zdaj verjetno žaluje, objokuje prekinitev ognja in mir, vsaj začasen mir, ki upamo, da bo trajal, ker to škodi njenim trenutnim političnim interesom,” je poudaril in dodal, da ona sicer zelo rada govori o vladavini prava, ampak samo tedaj, kadar je to sredstvo za dosego njenih političnih interesov in koristi.
V uradništvu smo za komentar v zvezi s pozivi k odstopu poprosili sodnika Accetta, ki nam je sporočil naslednje:
“V zvezi z v petek razkrito sporno vsebino internega opomnika Evropske komisije, pripravljenega pred srečanjem na Ustavnem sodišču 1. marca 2023, dajem naslednjo izjavo.
Začnem pri vsebini razkritega spornega besedila opomnika, po katerem naj bi komisarka Jourova nameravala preveriti stališča predsednika Ustavnega sodišča glede novega zakona o RTV. Gre za besedilo iz internega opomnika Evropske komisije, s katerega vsebino do petka nisem bil seznanjen. Na samem srečanju, ki ni bilo na štiri oči, ne o zadevi RTV ne o drugih odprtih zadevah nismo govorili – celo izrecno sva oba s komisarko srečanje začela s splošnim (in vsaj zame samoumevnim) poudarkom, da se o odprtih zadevah seveda ne bomo pogovarjali. Srečanje ni in v nobenem primeru ne bi moglo vplivati na odločanje Ustavnega sodišča v tej (ali katerikoli drugi) zadevi: razlogi, iz katerih je Ustavno sodišče ob poudarjeni nuji hitre odločitve izpodbijani zakon najprej začasno zadržalo in nato ob težavah z oblikovanjem končne odločitve to začasno zadržanje odpravilo, so razvidni iz obeh sklepov in ločenih mnenj. Da je pred srečanjem komisarka oziroma Evropska komisija o možnosti takega pogovora o odprti zadevi, kot kaže opomnik, vendarle razmišljala, pa kljub temu, da je to namero kasneje opustila, tudi sam ocenjujem za graje vredno, saj je v nasprotju s temeljnimi postulati načela pravne države, vključno z načelom delitve oblasti.
Ker nekateri komentarji to razliko spregledujejo, še enkrat poudarjam, da je sporno besedilo vseboval interni opomnik Komisije, s katerim Ustavno sodišče ni imelo nič, pripravljen pa je bil znotraj Komisije v okviru njenih lastnih gradiv pred srečanjem in ne kot zapisnik, ki bi poročal o vsebini srečanja. To je imelo pred očmi tudi Splošno sodišče EU, ki je v svoji sodbi ob presoji celotnega gradiva v zvezi z argumentom Komisije, da zakrita poved iz opomnika ne odraža dejanskih posredovanj ali izmenjav na srečanju, med drugim zapisalo (citiram iz 106. točke obrazložitve sodbe v zadevi T‑235/24, Zver proti Komisiji): »Če je javnost povsem zmožna razumeti, da lahko avtor predloga njegovo vsebino pozneje spremeni […], je vsekakor še toliko bolj zmožna razumeti, da dokument, ki je namenjen pripravi sestanka in v katerem so določeni nekateri cilji v zvezi s temami, ki se bodo obravnavale, ne prejudicira tega, o čemer se bo na navedenem sestanku dejansko razpravljalo.«
Morda za konec vendarle kaže dodati še splošno pripombo o naravi tovrstnih srečanj kot takih. Srečanja med predsedniki najvišjih državnih sodišč ter Sodišča EU in predstavniki Evropske komisije niso nekaj neobičajnega ali redkega. Sam sem se v preteklih letih udeležil več tovrstnih (dvo- ali večstranskih) srečanj, na katerih smo predstavniki sodišč in Komisije govorili tudi o vsebinskih vprašanjih delovanja pravne države v EU, a seveda nikoli o konkretnih odprtih zadevah. Med drugim se je ob robu enega takih srečanj na visoki ravni na temo zagotavljanja spoštovanja pravne države v letu 2021 tudi s podpredsednico Jourovo srečal že moj predhodnik. Ena pomembnih nalog Komisije je namreč tudi ta, da pomaga bdeti nad spoštovanjem načela pravne države v EU, kar med drugim udejanja tudi z letnimi poročili o stanju pravne države v državah članicah EU. Zato nisem videl razlogov za zavrnitev predloga podpredsednice Komisije za srečanje v okviru njenega obiska v Sloveniji. Da bi želela na tem srečanju govoriti o odprtih zadevah, kaj šele o vsebini našega odločanja v teh odprtih postopkih, se mi je zdelo nepredstavljivo. Žal je iz sedaj razkritega besedila razvidno, da so na Komisiji v določenem trenutku o tem razmišljali – vsak tak poskus vmešavanja v odločanje Ustavnega sodišča bi sam sicer, če bi do njega res prišlo, nemudoma ustavil, graje vredno pa je že dejstvo, da so to sploh kdajkoli načrtovali.
Matej Accetto«
Ž. N.