Ko sem leta 2012/2013 opravljal funkcijo ministra za notranje zadeve, sem seveda naletel tudi na pogodbo med Ministrstvom za notranje zadeve in obema policijskima sindikatoma o tako imenovanem plačevanju sindikalnega dela policistov. Gre za določen letni fond delovnih ur, ko sindikalni vodje (praviloma poln delovni čas) ali drugi policijski poverjeniki (določeno število delovnih ur), delajo za potrebe sindikata, plačani pa so, kot da bi opravljali policijske naloge. Nemalo sem bil presenečen, da je takratna pogodba med Ministrstvom za notranje zadeve in sindikatoma omogočala več kot 60 policistom, prav ste prebrali, več kot 60 policistom, da so celo leto delali le za sindikat, prejemali pa so policijsko plačo.
Resnici na ljubo moram povedati, da v praksi vseh teh s pogodbo določenih ur niso izkoristili. Izkoristili pa so okoli 60.000 ur, kar je letna delovna obveza okoli 28 policistov. Število takih ur se je v zadnjih 10 letih razlikovalo, od 52.000 ur leta 2012, 68.000 ur leta 2018, do 60.000 ur leta 2022, v prvi polovici leta 2023 pa že 33.000 ur. Seveda sem precej časa zahteval odgovor pravnikov na ministrstvu za notranje zadeve, kako pogodbo prekiniti, zdelo se mi je namreč nedostojno, da davkoplačevalci plačujejo toliko policistov, ki pa ne opravljajo policijskih nalog, ampak delajo za policijski sindikat. Po nasvetu pravnikov pogodbe nisem prekinil, ker bi bilo to nezakonito. Rekel sem si, pa naj jo prekine eden od ministrov, ki bo prišel za menoj, ko bo pogodba potekla.
To se seveda ni zgodilo. Sedanji notranji minister Boštjan Poklukar je pred nekaj tedni podpisal aneks k omenjeni pogodbi. Nič se ni spremenilo. Osnovna pogodbena določila ne nižajo števila ur policistov, ki ne bodo opravljali policijskega dela, ampak bodo opravljali sindikalno delo, plačali pa jih bomo davkoplačevalci. To namreč izhaja iz javno objavljenega odgovora Ministrstva za notranje zadeve RS številka 001-145/2023/3 (11-10) na poslansko vprašanje poslanca Antona Šturbeja na spletni strani Državnega zbora.
Če številke zaokrožimo navzdol, torej v korist policijskih sindikalistov, lahko zapišemo tole. Povprečno letno smo v zadnjih desetih letih davkoplačevalci plačevali po 60.000 delovnih ur policistom, ki niso opravljali policijskega, ampak sindikalno delo. To je na letni ravni 28 policistov pri povprečni mesečni delovni obveznosti 175 ur. Ob bruto plači 2.586 evrov leta 2020 in bruto plači 3.317 evrov s covidnimi dodatki leta 2022 (podatki MNZ https://www.gov.si/novice/2021-02-12-gibanje-plac-policistov-v-obdobju-od-2010-do-2020/) smo davkoplačevalci za sindikalno delo policistov plačali 868.896 evrov leta 2020, leta 2022 pa 1.114.512 evrov. Ker pa država policistom plačuje dodatno pokojninsko zavarovanje, smo davkoplačevalci v ta namen namenili še dodatnih 25.000 evrov letno. To, da država policistom, ki ne opravljajo policijskega, ampak sindikalno delo, plačuje še dodatno policijsko zavarovanje, je dodaten absurd.
Notranji minister Boštjan Poklukar je imel pred nekaj tedni, ko je podpisoval aneks k omenjeni pogodbi s policijskimi sindikalisti, idealno priliko, da stvari spravi v razumne okvire, a tega ni storil, raje se je odločil za milijonček, ki ga bomo plačevali davkoplačevalci, on pa bo imel sindikalni mir.
Če mislite, da je to vse, kar plačujemo davkoplačevalci za potrebe sindikalistov vseh vrst, se seveda motite. Če na notranjem ministrstvu pri okoli 9.000 zaposlenih plačujemo 28 policistov mesečno, je na mestu vprašanje, koliko za sindikaliste plačujemo v zdravstvu, šolstvu, socialnem varstvu, ožji državni upravi in še kje. Pa naj to prepustim novinarjem, ni nujno, da so raziskovalni novinarji za vsako področje upravičeni do vseh tovrstnih podatkov, saj gre za davkoplačevalski denar.
Vinko Gorenak
Kolumna je bila prvotno objavljena na spletni strani www.vinkogorenak.net