Raziskovalci so na oddaljenem arktičnem otoku odkrili najstarejše znane ostanke velikanskega starodavnega oceanskega plazilca ihtiozavra, ki so na Zemlji živeli pred 250 do 90 milijoni let. S tem so se pojavili novi dokazi o tem, kako se je to bitje razvilo.
Fosil so našli na Spitsbergnu, norveškem otoku ob obali globokega fjorda, je švedsko-norveška raziskovalna skupina razkrila v članku, objavljenem v ponedeljek v reviji Current Biology. Prej je za najstarejši tovrstni fosil veljal 248 milijonov let star primerek, ki je bil najden na Kitajskem.
Šlo je za naprednejšega vodnega plenilca
Ihtiozavri so se po mnenju raziskovalcev prvič pojavili pred približno 250 milijoni let, izumrli pa so pred približno 90 milijoni let. Prej so znanstveniki verjeli, da so bili prvi ihtiozavri primitivna bitja, podobna kopenskim prednikom. Namesto tega pa so raziskovalci ob odkritju fosila ugotovili, da je šlo za naprednejšega vodnega plenilca, kar nakazuje, da so bile prejšnje teorije o izvoru plazilca morda napačne.
Iz študije je mogoče razbrati, da so se plazilci verjetno razvili pred množičnim izumrtjem, znanim kot permsko množično izumrtje, ki se je zgodilo pred približno 251 milijoni let in je uničilo približno 90 odstotkov vrst, ki so takrat obstajale na Zemlji. Ihtiozavri so po tem dogodku postali dominantni plenilci. Najdeni fosil je približno izpred 2 milijonov let po množičnem izumrtju, poroča CBS News.
Origin of marine reptiles pushed back by discovery of oldest-known ichthyosaurhttps://t.co/BULXglMvau pic.twitter.com/PI4pwEdmLX
— Daily Express (@Daily_Express) March 14, 2023
“Prednosti tega odkritja so številne. Najpomembneje pa je, da se je prednik ihtiozavrov moral pojaviti veliko prej, kot se je prej domnevalo,” je povedal vodilni raziskovalec Benjamin Kear, kustos paleontologije vretenčarjev v Muzeju evolucije Univerze Uppsala na Švedskem, poroča Reuters. Izkazalo bi se lahko, da so predniki plazilcev živeli 20 milijonov let pred množičnim izumrtjem. Obdobje triasa, ki je sledilo množičnemu izumrtju, je predstavljalo začetek dobe dinozavrov, čeprav so se najstarejši znani dinozavri pojavili šele pred 230 milijoni let.
Nekateri so bili podobni delfinom, drugi kitom
Fosil razkriva, da so bila bitja “napredni vodni tetrapodi”, ki so se hitro prilagodili in so postali vodilni plenilci v oceanu. Mnogi ihtiozavri so bili videti kot delfini, drugi so bili podobni velikim kitom. Prehranjevali so se z ribami in lignji, poroča Blic. Fosil, najden na Norveškem, je bil dolg približno 3 metre in je imel napredno obliko vretenc, so povedali raziskovalci. Našli so ga med fosili rib, morskih psov in dvoživk.
Sara Kovač