Golobova koalicija želi opravičevati davčni rop gospodarstva, rekoč, da bodo obdavčili le bogate, medtem ko bo povprečni Slovenec imel v žepu več. Morda, a vendarle so ravno zdaj postale aktualne besede Janeza Šuštaršiča, ko je v studiu RTV Slovenija dejal, da bo ta vlada naletela na težavo, ko bodo ljudje ugotovili, koga vse ima ta vlada za bogate.
Treba je povedati, da je mini davčna “reforma”, ki je bila v resnici le rop državljanov, že bila implementirana 1. januarja 2023, ko je Golobova vlada povsem povozila dohodninsko zakonodajo, ki jo je uvedla Janševa vlada – ta je vsem prebivalcem pomembno zvišala plače, do 2025 pa bi povprečen Slovenec le iz naslova nižjega davčnega bremena zaslužil tudi do 20-odstotkov več. Pri tem seveda ni šlo le za obdavčenje “bogatih”, ampak vseh. Tudi tisti s povprečno plačo so doživeli občutek padec neto plače, vlada je umetno zvišala le minimalne plače, kar je še bolj povišalo kompresijo plač, tako značilno za slovensko socialno uravnilovko.
Pred Janševo reformo, ki je plače razbremenil, je bil odstotek davkov in prispevkov v bruto plači 42,9 odstotka, s čimer se uvrščamo na 8. mesto med državami OECD. Višji davčni primež imajo samo Belgija, Nemčija, Francija, Avstrija, Italija, Češka in Madžarska. Z Golobovo mini reformo smo se vrnili na izvirni položaj večne stagnacije in manka visoko plačanih delovnih mest.
Delavci bodo na slabšem, bogati pa tudi
Minister Klemen Boštjančič – brez pravih izračunov, kar sam tudi priznava – trdi, da bo velika večina Slovencev imela z novo davčno reformo več v denarnici. Drugače mislijo v stranki SDS. “Če bodo res obdavčili popolnoma vse, tudi božičnice, potne stroške, povračilo za malico, ocenjujemo to za popolnoma napačen pristop,” je novinarjem dejala poslanka SDS-a Suzana Lep Šimenko. Slovenija je namreč preveč centralizirana, ogromno ljudi se vozi na delo v oddaljene kraje in ti bodo najbolj oškodovani, je opozorila.
To seveda ni reforma, ki bi obdavčevala le “najbogatejše”, ampak kar vse po vrsti. So pa seveda tudi ti na vrsti – vsaj tisti, ki denarja že zdavnaj niso preselili v tujino, tako kot mož predsednice republike ali PID-ovski tajkun Darko Horvat, ki ga je predsednica označila za “finančnega genija”. Bogatim – vsaj tistim poštenim, ki tukaj živijo in ustvarjajo ter ne delujejo iz davčnih oaz – se tudi danes v Sloveniji ni kaj pretirano dobro godilo. Delavce so plačevali dražje kot v večini držav EU. Socialne kapice ni. Efektivna stopnja vseh davkov je četrta najvišja na svetu.
Kaj to pomeni?
Slovenija ni bogata država. Največ Slovencev – kar 1,28 milijona Slovencev oz. 80 odstotkov vseh, ki plačujejo dohodnino – prejema plačo, ki je nižja od povprečne slovenske plače. Skupaj so prispevali dobre pol milijarde oz. 26 odstotkov dohodnine. Posamezniki, ki so prejemali povprečno plačo do največ 1,5-kratnika povprečne plače (bruto 2809 evrov oz. neto 1765,95 evrov), so prispevali naslednje dobre pol milijarde oz. 27 odstotkov dohodnine, čeprav je takšnih samo 193.000 oz. 12 odstotkov prebivalstva.
Najmanj pa je tistih, ki prejemajo prihodke, višje od 1765,95 evrov neto. Takšnih je le 110.000 oz. 7 odstotkov prebivalstva, vendar pa prispevajo kar milijardo evrov dohodnine oz. 47 odstotkov vse pobrane dohodnine. Se pravi 47 odstotkov “najbogatejših”, pri čemer je v Sloveniji črta “najbogatejših” postavljena tam, kjer so v Švici in Avstriji še ljudje na socialnem robu, plačuje skoraj polovico dohodnine.
Davčni poznavalec Ivan Simič je pred leti objavil tabelo, ki je pokazala, da je v četrtem (in v nedavno na novo uvedenem petem) davčnem razredu le okoli 10.000 posameznikov – ti pa v davčno blagajno skupaj prispevajo VEČ kot milijon tistih iz najnižjega dohodninskega razreda. Da, prav ste slišali – najbogatejših 10.000 posameznikov že prispeva več kot skoraj ves delavski razred v Sloveniji. Toliko o floskuli levice, “naj bogati prispevajo več”.
Kaj se bo zgodilo?
Zgodila se bo revščina. Tisti res superbogati so po večini že nastanjeni na Kajmanskih otokih, Monaku, Hong Kongu in Cipru – to so seveda PID-ovski “finančni geniji”, prijatelji naših levičarjev, ki situacijo opazujejo iz varne razdalje, kjer jim slovenska zakonodaja ne more do živega. Nova reforma je napad na srednji razred, ki že zdaj plačuje več kot pol davčnega primeža, in še posebej na tiste iz četrtega in petega dohodninskega razreda, ki jih je najmanj, pa skupaj prispevajo skoraj milijon.
Ti ljudje so motor slovenskega gospodarstva, inovativnosti in napredka. Izselili se niso le iz domoljubja in zvestobe do domovine. A kar nekaj jih v takšni egalitarno blazni družbi ne bo obstalo, to je gotovo.
Andrej Žitnik