Nakup oklepnikov patria vzbuja resne pomisleke poznavalcev. Ne le, da je cena višja kot pred leti, ključno je tudi vprašanje velikosti (premera) topov na oklepnikih. Še en pomislek se nanaša na izstop iz čakalne vrste, ki so dolge po več let. Dejstvo je še, da bi nakup boxerjev posel zagotovil tudi slovenskim podjetjem, ki sodelujejo z Nemčijo, v zadnjem primeru pa korist slovenskih podjetij ostaja neznanka. Obračunavanje z Janšo je Sloveniji pridelalo škodo.
Zadnje dni veliko pozornosti javnosti vzbuja načrtovan vladni nakup oklepnikov patria, ki bi stal okoli 700 milijonov evrov. V NSi so “zaradi mnogih nejasnosti v postopku in strahu, ki ga v javnosti povzroča že beseda patria” zahtevali sklic parlamentarne komisije za nadzor javnih financ. Želijo namreč pridobiti odgovore o načrtovanem nakupu oklepnikov. V stranki menijo, da “bomo za več denarja dobili manj,“ je nedavno sporočil poslanec Janez Žakelj (več – tukaj).
Zadevo sta za naš portal komentirala dva poznavalca področja, ki želita ostati neimenovana. “Gre za enačbo s samimi neznankami. Ključno je vprašanje bojne postaje – kakšen top ali mitraljez bo na vrhu oklepnega vozila. Dokler tega ne vemo – kakšna bo in kdo je proizvajalec, se ne moremo pogovarjati niti o uporabni vrednosti vozila niti o ceni,” je uvodoma dejal naš prvi sogovorec. Dejstvo je, da vojska teh oklepnikov brez oborožitve ne bo prevzela. Sedaj naj bi šele nastopila uradna pogajanja.
Vladajoča politika je Slovenijo izločila iz vseh čakalnih vrst
In dokler pogajanja ne bodo v zaključni fazi, sami ne bodo vedeli, kdaj bo kaj na voljo, je prepričan sogovorec. In potem bo moral proizvajalec Patria sporočiti, kako zasedene so njihove proizvodne linije (dejstvo je, da so te linije zelo zasedene). Vladajoča politika je “s stran vrženima zadnjima dvema letoma” Slovenijo odstranila iz vseh čakalnih vrst, kapacitete so omejene, povpraševanje pa izjemno.
Ko na vrsto končno pride posamezna država, pa se naredi proizvodni načrt za leta naprej in šele tedaj bomo izvedeli podrobnosti. Za leto 2026 pa ima Patria že razprodano celotno proizvodnjo. “V času mandata te vlade, tudi če zdržijo do konca, se ne bo nič zgodilo na tem področju. Prerekamo se za oslovo senco,” je prepričan naš prvi sogovorec. Še en poznavalec področja pa je uvodoma dejal, da gre od tistega časa, ko je Slovenija prvič kupovala patrie, za 15 let staro tehnologijo.
Slovenija bo namesto nove tehnologije rajši kupovala zastarelo
“In to ni originalni, pač pa licenčni izdelek z višjo ceno, a kljub temu se jih kupuje. To je prvi pomislek. Drugi pomislek pa je, da smo izstopili iz čakalne vrste za najsodobnejšo tehnologijo. Je pa čakalna doba (če bi želeli nazaj v čakalno vrsto) sedaj daljša kot šest let. Govorim za odpovedane osemkolesnike, za katere smo plačali kazen. Obstaja razlog, zakaj so vsi v čakalni vrsti za oklepnike z novo tehnologijo in zakaj niso v čakalni vrsti za staro tehnologijo, ki je licenčno proizvedena.”
V nakupe tuje opreme je treba vključiti tudi domače proizvajalce!
Opozorjeni smo še bili, da ko neka država kupi neko bojno sredstvo, je z njim kupila tudi vrsto streliva in sisteme oborožitve. To pa avtomatsko kaže, na koga se je država dolgoročno navezala. Vsi ne proizvajajo bojnih sistemov, zamenljivih kupol, protioklepnih raket, protiletalskih raket, medicinske opreme (če gre za vozila, ki se jih uporablja za medicinske namene). Tisti trenutek, ko je podpisana pogodba o nakupu vozila, se zgodi tudi uvrstitev med uporabnike nadgradnih sistemov. Kupec se z nakupom tudi politično opredeli.
Prvi nakup je propadel, ker je bilo treba “sesuti” Janeza Janšo. Enako se je ravnalo že v primeru pogodbe o nakupu boxerjev iz časa prejšnje Janševe vlade. “Izstopili smo iz čakalne vrste in nemške naveze. Za nemško navezo smo imeli pogodbe in tudi naša podjetja (GOIS) delajo tudi za nemško orožarsko industrijo, v tem drugem primeru pa ne vem, s kom je bila pogodba podpisana.” Vsak nakup vojaških sistemov države se pogojuje tudi s tem, da njeni proizvajalci za konkretne sisteme proizvajajo določene dele.
Kupujemo zastarelo bojno opremo?
Tako je bilo tudi tedaj, ko se je za nakup dogovarjala Janševa vlada. Naš sogovornik pa ne razpolaga s podatkom, da bi imeli pogodbe, v skladu s katerimi se bo dele vozil izdelovalo ali sestavljalo v Sloveniji. Govora je o vezanih poslih. Vsaka normalna država pri nakupu orožja teži k vezanim pogodbam, s katerimi deloma poplača svoj nakup. To pa opravi z deli, ki jih proizvaja sama za konkretne orožne sisteme. “Če tega niso storili, smo nora država. Če pa so to storili, a vprašanje je tudi v kakšnem obsegu, potem pa smo pametna država, če so se zmenili za veliko.”
Naš sogovorec sicer dvomi, da se je resnično mogoče vriniti v verigo proizvajalcev, kjer določen sistem na trgih obstaja že desetletja. “Tam je že vse popolnjeno. Kar se da izdelati, nekdo že izdeluje.” Dotaknil se je tudi tehničnih specifikacij konkretnih oklepnikov, ki jih kupujemo – top naj bi imel premer 20 (25) mm, kar ne omogoča uporabe programiranih projektilov. Vse članice Nato pakta pa težijo k prehodu na topove s 30 mm kalibrom, ker se v granate takšne dimenzije lahko vkomponirajo vžigalniki, ki se programirajo ob samem vstopu v cev topa.
Sodobni sistemi morajo biti učinkoviti za več ciljev hkrati!
Takšne so začeli uvajati Švicarji, nadaljevali Švedi, gre pa za to, da projektil eksplodira na določeni oddaljenosti od cevi topa. Top z avtomatskim sistemom upravljanja z laserjem meri razdaljo do cilja, projektil pa eksplodira v neposredni bližini cilja, s čimer je večja verjetnost poškodbe cilja, kot če bi računal sam zadetek, ki je zelo vprašljiv pri veliki hitrosti gibanja cilja in veliki hitrosti ali veliki kotni hitrosti, če se cilj giblje bočno. Vsi sodobni sistemi težijo k učinkovitosti za več ciljev (v zraku, utrjeni cilji, bunkerji, oklepni cilji in točkasti cilji, kot je pehota).
Če se strelja z granato velikosti 25 mm, pa je treba zadeti nek konkreten cilj oziroma maso, da se zadeva aktivira in eksplodira. Konkretnega pehotnika je v primeru takšnega projektila težko zadeti. Če pa ga raznese v bližini, obstaja upanje, da ga bodo zadeli posamezni delci. Pri 30 mm projektilih prihaja do razletanja nad glavami pehote, kar je nehumano, toda mnogo učinkoviteje. In če Slovenija kupuje zastarel sistem, nam le-ta tehnološko ne omogoča učinkovitosti za več ciljev hkrati. V takšnem primeru delamo napako.
Domen Mezeg