Zgodovina se ponavlja: pod Janševo vlado prvaki po črpanju kohezije, pod levimi vladami na repu

Datum:

Primerjave Janševe in Golobove vlade so najbolj smiselne tam, kjer je metrika zelo jasna in analitično prikazana tudi s strani mednarodnih institucij. Ena od  takih kategorij je tudi vprašanje črpanja kohezijskih sredstev EU.  

Kot vemo, je bila Janševa vlada izredno uspešna pri črpanju kohezijskih sredstev. V času prejšnje vlade je bila namreč pri tem Slovenija blizu vrha najuspešnejših držav. Postala je že slovenska folklora, da se črpanje kohezijskih sredstev močno poslabša, ko leva vlada prevzame mandat. Tudi tokrat ni bilo drugače, so pa se stvari v času Golobove vlade tako drastično poslabšale, da so o tem pisali celo večinski levi mediji.

Porazni rezultati Golobove vlade

V času vlade pod vodstvom Roberta Goloba se je črpanje evropskih sredstev skorajda ustavilo. Slovenija je z nastopom njegove vlade v enem mesecu (julija 2022) padla s 4. na 11. mesto med vsemi državami članicami EU. Iz uspešne države smo se začeli spuščati proti dnu in to se še kar nadaljuje. Slovenija je po črpanju evropskih sredstev zdaj na predzadnjem mestu, od sredstev, ki so na voljo iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), smo do decembra 2024 izkoristili le 536 milijonov evrov – spomnimo, da nam je Janševa vlada priborila pravico do 1.61 milijard evrov sredstev iz sklada, torej je vlada Roberta Goloba počrpala le tretjino, predvsem zato, ker uradniki ne znajo pripraviti kompetentnih projektov, ki bi jih upravičili pred strogimi evropskimi revizorji.

V Golobovi vladi slabo črpajo. (Foto: STA)

Skupna vrednost razpoložljivih sredstev za Slovenijo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki jo je sicer priborila Janševa vlada, znaša približno 2,68 milijarde evrov, od tega 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 1,07 milijarde evrov posojil. Slovenija je po črpanju evropskih sredstev iz naslova NOO torej na 1/3 črpanja, medtem ko je na primer Hrvaška na 2/3.

Tudi v primeru rednega črpanja se Golobova vlada ni znašla. Po podatkih Deloitte je bila Slovenija z 231 milijoni evrov predplačil pri izvajanju načrta na predzadnjem mestu med vsemi državami članicami, medtem ko je Hrvaška z 2,2 milijarde evrov oz. 35 % počrpanih sredstev na tretjem mestu.

Aktualni podatki kažejo katastrofalno sliko. Dodeljena sredstva prek izdanih odločitev o podpori (projekti, programi, javni razpisi) v višini 791 milijonov evrov (EU del), predstavljajo le 25 % počrpanih sredstev, potrjene operacije v višini 521 milijonov evrov znašajo 17 & razpoložljivih sredstev, izplačila v višini 74 milijonov evrov (EU del) pa predstavlja 2 % razpoložljivih sredstev.

Videti je torej, da prihaja do popolnega kolapsa pri črpanju rednih sredstev in sredstev, ki jih je državi zagotovila prejšnja vlada.

Hvalijo se s tujim perjem

Minister Aleksander Jevšek se je celo pohvalil z uspešnim črpanjem evropskih kohezijskih sredstev iz programskega obdobja 2014–2022 in omenil izpeljanih “na stotine projektov”, pri tem pa pozabil omeniti, da gre za delo prejšnje vlade, ki je po besedah nekdanjega ministra za kohezijo Zvoneta Černača opravila večino potrebnega dela.

Minister za kohezijo Aleksander Jevšek (Foto: Bobo)

Obup vlade je jasen, če primerjamo njeno uspešnost črpanja z uspešnostjo v času Janševe vlade.

Med Janševo vlado med najboljšimi

Neizpodbitno je, da je bila nekdanja vlada Janeza Janše izjemno učinkovita na področju kohezijske politike. Med drugim so uspeli v zgolj dveh letih obrniti trende katastrofalnega črpanja sredstev iz skladov Evropske unije, s katerimi so se neučinkovito spopadale nekdanje leve vlade Marjana Šarca in Mira Cerarja, a smo z Golobovo vlado spet na samem repu.

Marjan Šarec in Miro Cerar (Foto: STA)

Leto 2020, ko je oblast prevzela tretja vlada Janeza Janše, je bil prvo leto v programskem obdobju 2014–2020, ko se je Slovenija uspela prebiti v povprečje EU-27 in je bila od takrat pri absorpciji sredstev nadpovprečna; počrpanih je bilo kar 90 % sredstev. V denarju to pomeni 101,4 milijona evrov evropskih sredstev od 112,5 milijona evrov načrtovanih. Samo na področju evropske kohezijske politike je ta delež znašal kar 93 %. V letu 2021 se je trend črpanja evropskih sredstev še dodatno stopnjeval in dosegel kar dvakrat višjo realizacijo v višini 217,4 milijona evrov.

V času Golobove vlade pa se torej zgodovina katastrofalnega črpanja zopet ponavlja. Pri slovenskih levih vladah je torej videti, da ne gre le za nagnjenost nepotizmu in korupciji, ampak za fundamentalno operativno nesposobnost njenih deležnikov, saj se pri kohezijski politiki najbolj vidi, kdo je sposoben pripraviti izredno zahtevno dokumentacijo, ki je potrebna za pridobitev evropskih sredstev. Golobova vlada pač nima pravih operativcev.

I. K.

Sorodno

Zadnji prispevki

Radio Voice of America ni bil (več) simbol zahodne svobode, ampak skrajno leve ideololgije

Evropska unija prihaja na pomoč pri ohranjanju institucij globalne...

Ali se obeta odprava lova, ribolova, klavnic?

V Golobovi vladi očitno ne vladajo izvoljeni predstavniki ljudstva,...

Ukrajinski droni so poškodovali rafinerijo, ki Moskvi zagotavlja 50 odstotkov goriva

Ukrajinski droni so izvedli napade na dve pomembni ruski...

Vlada poziva k neizključevanju, medtem ko ta sama preganja janšiste in vodi odkrit boj proti zdravnikom

Golobova vlada preko družabnih omrežij X in Facebook opozarja,...