Nemčija je zagotovila sredstva za izgradnjo mošeje v Afganistanu, ki je kasneje služila kot center za širjenje radikalnega islama in protizahodnih stališč, je za tednik Focus razkril Rolf Tophoven, nemški strokovnjak za terorizem.
“Omenjena mošeja v eni izmed afganistanskih vasi je bila zgrajena z nemškim denarjem, ki je prišel iz [nemškega] zunanjega ministrstva. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je večina tam prisotnih izražala stališča proti Zahodu, mesto pa je postalo žarišče islamistične propagande. Kmalu je bilo ugotovljeno, da ministrstva, vključena v operacijo v Afganistanu, med seboj niso komunicirala. Ni bilo usklajevanja, nobene stične točke. Vsakdo je imel svoje projekte,” je dodal.
Po Tophovnovem prepričanju je mošeja primer, pri katerem so se kljub dobrim namenom zgodile neželene posledice zaradi ignorance Zahoda. Rekel je, da je morda največja napaka Zahoda v tem, da ni povsem razumel Afganistana in je na hitro skušal vzpostaviti demokracijo, kar se je izkazalo za usodno napako.
“Zahodni politiki niso nikoli razumeli te države. Zanje je bila to le naloga v prostrani, oddaljeni deželi. V naglici so hoteli tam vzpostaviti demokracijo in spoštovanje človekovih pravic. Miselnost Afganistancev ni bila razumljena,” je poudaril Tophoven. “Zahodnih vrednot ni mogoče preprosto vsiliti državi, kot je Afganistan, in zagotovo ni mogoče zgraditi demokracije čez noč. Šlo je za usodno napačno presojo,” je dodal.
Zakaj je Afganistan tako hitro padel?
Tophoven prepoznava več razlogov za to, da se je afganistanska vlada tako hitro predala talibanom nakljub usposabljanju s strani zahodnih zaveznikov. “Bili so slabo motivirani in niso imeli volje za boj,” pravi Tophoven. Vojska je bila etnično mešana. Mnogi vojaki so bili razporejeni daleč od svojih družin in niso mogli ohranjati družinskih vezi, kar je spodkopalo moralo. Pogosto niso prejemali plač, “skorumpirani kliki vojaških uradnikov” pa ni bilo mar za usodo vojakov.
“Kljub usposabljanju afganistanski vojaki niso imeli sposobnosti operativnega boja. Zanašali so se na ZDA, zlasti pri letalskih operacijah,” je opozoril Tophoven. Poleg tega so po njegovih besedah talibani spremenili in izboljšali bojno taktiko. “Potem ko so oktobra 2001 talibani izgubili zadnjo bazo v Afganistanu, so prešli na taktiko gverilskega bojevanja,” je poudaril. Tako je zrasla nova generacija borcev, ki je preučevala gverilsko bojevanje majhnih vojn ameriške vojske. “Po vsej državi so nastale majhne prožne celice, katerih cilj je bil spodkopati moralo zahodnih “okupatorskih sil” in udariti na nacionalni ravni,” je pojasnil Tophoven.
“Gverilska vojna je postala bolj množična in profesionalna in je ni bilo mogoče zmagati s konvencionalnimi vojaškimi sredstvi,” je dodal po poročanju Remix News. Težavna je bila tudi popolna neusklajenost in pomanjkljiva komuniciranja pri pomoči tej državi. Vzpon talibanov v Afganistanu in njegova prihodnja vloga v zvezi z mednarodnim terorizmom še vedno ni znana. Vprašanje je, ali bo Afganistan postal teroristično žarišče, kakršen je že bil pred letom 2001.
Nina Žoher