Kaj je v zvezi z migrantsko krizo sklenila Nemčija? Kakšne bodo posledice? To so vprašanja, ki se porajajo po napetem srečanju predstavnikov zveznih oblasti pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza s predsedniki vlad 16 nemških dežel, na katerem so se dogovorili o zgodovinski spremembi načina sprejemanja migrantov v najmočnejšem evropskem gospodarstvu. Na večurnem burnem zasedanju so sprejeli sklep, ki pravi, da bo “zvezna vlada raziskala, ali se lahko ugotavljanje zaščitnega statusa beguncev izvaja med njihovim tranzitom v tretjih državah ob spoštovanju ženevske konvencije in evropske konvencije o varstvu človekovih pravic”.
Nekateri nemški mediji, kot je Bild že napovedujejo, da se bo politika do priseljencev zaostrovala. Trenutno pa še vedno ni jasno, kako hitro bi lahko začela veljati nova pravila, po katerih naj bi se azilni postopek začel in končal zunaj meja EU. Vsakega priseljenca, ki pred vstopom v EU ni dobil azila, bi nemške oblasti v prihodnje izgnale izven EU.
Novo pravilo, ki ga namerava uvesti Nemčija, bo vplivalo na spremembo vedenja migrantov in povečalo pritisk na druge države (znotraj in zunaj EU), negotovo pa je, ali lahko kratkoročno povzroči paniko med begunsko populacijo.
Prevetritev azilne politike
Poleg kanclerja Scholza sta se srečanja s predsedniki vlad 16 držav udeležila minister za gospodarstvo Robert Habeck in minister za finance Christian Linder. Na srečanju ni bilo govora le o temeljnem vprašanju (kje naj se začne postopek za azil), ampak tudi o vrsti novih pravil, ki imajo skupni imenovalec strožja pravila za priseljence, pa tudi o najpomembnejšem – pravilih financiranja sprejema priseljencev. Vse te spremembe v nemški obravnavi priseljencev pravzaprav določajo demografsko in gospodarsko prihodnost ne le Nemčije, ampak tudi Evrope.
Po večmesečnih pogovorih so se zvezne in deželne oblasti v Nemčiji dogovorile o prihodnji prerazporeditvi stroškov priseljencev. Scholz se je strinjal, da zvezna vlada deželam plača 7500 evrov za vsakega migranta, torej prosilca za azil. Dogovorjeno je bilo, da je treba v prihodnje prošnjo za azil pospešiti, kar je še en znak, da Nemčija resnično namerava azilni postopek za ves čas njegovega trajanja preseliti izven EU. Sodni postopki za odobritev ali zavrnitev azila bi bili torej omejeni na šest mesecev. Ko gre za državljane držav z nizko stopnjo odobritve azila (pod 5 odstotki), kot so Tunizija, Albanija ali Kosovo, bi postopek skrajšali na 3 mesece.
“Če bo azilni postopek dolgotrajen, naj se nadomestila iz zakona o prejemkih za prosilce za azil ne izplačujejo 18, ampak 36 mesecev. To bo prineslo bistveno spremembo,” obljublja Scholz.
Manj darežljiva socialna država
Prosilci za azil so trenutno upravičeni do strehe nad glavo, pa tudi do hrane, oblačil, zdravstvene oskrbe in potrošnih dobrin za obdobje enega leta in pol. Namesto takšnih prejemkov v naravi se včasih podelijo boni ali denarni prejemki. Po 18 mesecih se stopnje povečajo na približno enako raven kot redna socialna pomoč. Ta korak se bo v prihodnosti zgodil pozneje, kar bo po besedah Scholza pomenilo zmanjšanje državnih prejemkov, piše Bild.
Voditelji zveznih držav in predstavniki zveznih oblasti so si enotni, da je treba ohraniti nadzor na mejah proti Avstriji, Švici, Češki in Poljski, torej nadaljevati boj proti tihotapljenju in nezakonitim migracijam. Glavna polemika je bila med deželami pod upravo Unije in Baden-Württemberga (Zeleni/CDU) na eni strani – in deželami pod upravo SPD na drugi strani; podanih je bilo 11 različnih zahtev na 17 straneh besedila.
Nekateri nujni ukrepi so krepitev FRONTEX-a, omejevanje pravice do združitve družine oseb, ki imajo pravico do subsidiarne zaščite, in učinkovito omejevanje priliva na zunanje meje Evrope.
Kancler Scholz in voditelji zveznih držav so se dogovorili za nujno diplomatsko ukrepanje do držav, iz katerih prihajajo migranti. Kaj želijo Nemci od držav, iz katerih ljudje bežijo, ni jasno, mediji pa poročajo, da pričakujejo pogajanja na najvišji ravni in hiter dogovor. Cilj je podpis sporazumov o nadaljnjih migracijah, da bi povečali število odhodov.
Nemčija je v občutljivi politični in gospodarski situaciji. Po eni strani skušajo ustaviti val migrantov, na drugi strani pa je bilo na sestanku zveznih in deželnih oblast govora o pospešitvi postopka, da bi Nemčija dobila čim več novih delavcev za gradnjo novih vetrnih turbin, daljnovodov, železnice, stanovanj itd. Scholz je dogovor poimenoval “pakt za pospešitev”.
Z antisemitizmom je bila prestopljena rdeča črta
Hkrati je Bild ob proslavljanju zgodovinskega dogovora med zveznimi in državnimi oblastmi objavil tudi članek, v katerem opozarja, da so po terorističnem napadu v Gazi z antisemitskimi protesti “prestopili rdečo črto” in da mora od zdaj vlada dosledno izvajati ukrepe, kot so prepoved zbiranja in odločne policijske intervencije.
Skupni nastanitveni center
Pred nekaj meseci je Nemčija začela resno razmišljati o vprašanju podeljevanja azila zunaj meja EU, vendar so se Zeleni temu uprli. Zanje je bilo nesprejemljivo ustvarjanje tranzitnih centrov ali centrov za pridržanje ob zunanjih mejah EU. Države Evropske unije se že leta trudijo dogovoriti o skupnem sistemu za sprejem in nastanitev prosilcev za azil. Različni predlogi in reformni načrti niso privedli do bistvenih sprememb.
V začetku leta je novi posebni predstavnik vlade za migracijske posle Joachim Stamp pojasnil, da Nemčija preučuje več možnih modelov: eden od pristopov je pošiljanje ljudi, rešenih iz Sredozemlja, nazaj v Severno Afriko, najverjetneje v Tunizijo, da bi njihove prošnje za azil obravnavali tam in ne v Italiji ali Grčiji, je pojasnil Stamp. Leta 2018 je EU izdala podoben predlog za ‘regionalne pristajalne platforme’, ki so jih nato zavrnile vse severnoafriške države, pojasnjuje InfoMigrants.
Leta 2022 jih je več kot 881.000 zaprosilo za azil znotraj EU, od tega 217.700 v Nemčiji. Nemci so zadovoljni, ker je pri njih zaščito poiskalo več kot milijon Ukrajincev, in ocenjujejo, da se bodo lažje integrirali. Največji pritisk so čutile lokalne oblasti, ponekod je pritisk priseljencev postal prevelik, zato jo se krepile zahteve po povečanju zveznega financiranja.
Več denarja zveznim deželam, a hkrati ukrepi proti priseljevanju
V nasprotju z Bildom Frankfurter Allgemeine v poročilu o Scholzovem srečanju s predsedniki zveznih držav poudarja predvsem zgodovinski dogovor o financiranju. Zvezne dežele so pred srečanjem pričakovale okoli 5 milijard evrov zvezne pomoči za priseljence, Scholz je bil pripravljen dati 1,2 milijarde. Dogovor je bil sklenjen za 3,7 milijarde vključno s posebnimi plačili za Ukrajince, ki se odštejejo od skupnega zneska.
Potrjujejo pa tudi Bildove neuradne informacije o večjih spremembah od samega načina financiranja: “Zvezna in deželna vlada sta izjavili, da trenutno preveč ljudi beži v Nemčijo. Zato so potrebni ‘jasni in ciljno usmerjeni ukrepi proti nenadzorovanemu priseljevanju’. Vlada želi preveriti, ali so postopki za azil možni zunaj Evrope. Azilni postopki bi morali biti obravnavani hitreje kot doslej, zvezna in deželna vlada pa si za to postavljata nove cilje. Zlasti pri ljudeh iz držav, kjer je stopnja dodelitve azila nižja od pet odstotkov, bi moral biti azilni postopek zaključen v treh mesecih,” piše Frankfurter Allgemeine Zeitung.
Mitja Iršič