Čeprav se pogosto govori o višini bruto plače, je dejanski znesek, ki ga zaposleni prejmejo na račun — neto plača — tista številka, ki najbolj vpliva na življenjski standard. Podatki za leto 2024 jasno kažejo, da je Slovenija pri neto plačah pod povprečjem Evropske unije, predvsem zaradi visoke davčne obremenitve, ki jo prinaša trenutna davčna politika vlade Roberta Goloba.
Euronews je analiziral, koliko neto denarja ostane od bruto plače po odbitku davkov, prispevkov in upoštevanju družinskih dodatkov. Pri tem so izpostavili tri glavne scenarije: samski brez otrok, en zaposlen z dvema otrokoma, dva zaposlena z dvema otrokoma.
Analiza Euronews, ki primerja neto plače po Evropi za leto 2024, jasno razkriva, da Slovenija ostaja na repu lestvice držav z ugodnim razmerjem med bruto in neto dohodkom. Medtem ko samski zaposleni brez otrok v Evropski uniji v povprečju prejmejo 68,6 odstotka svoje bruto plače, jih v Sloveniji ostane zgolj 64,4 odstotka.
Družine na udaru
Razlika je še bolj očitna pri družinah. V gospodinjstvih z enim zaposlenim in dvema otrokoma se v EU v povprečju ohrani 82,6 odstotka bruto plače, v Sloveniji pa le 78,8 odstotka. V dvozaslužkarskih gospodinjstvih z dvema otrokoma povprečni neto dohodek po vsej EU znaša 73,6 odstotka bruto plače, v Sloveniji pa se ta delež ustavi pri 68,8 odstotka.
Takšna številčna razmerja pomenijo, da slovenski delavec po plačilu davkov in prispevkov prejme občutno manj kot njegov evropski kolega, četudi imata enako bruto plačo. Še huje – tudi država ne ponuja tolikšnih davčnih olajšav ali družinskih dodatkov kot nekatere druge evropske države, kar pomeni, da je razlika v življenjskem standardu še večja. Primer tega sta Poljska in Slovaška, kjer gospodinjstva z otroki prejmejo celo več, kot znaša njihova bruto plača, zaradi močno izraženih družinskih podpor in t. i. negativnega davka. V Sloveniji takšne socialne spodbude ostajajo omejene in pogosto neučinkovite.
Ti podatki še dodatno poudarjajo, da vlada pod vodstvom Roberta Goloba ni izkoristila priložnosti za davčno razbremenitev delovno aktivnega prebivalstva, nasprotno. Še povečuje že tako visoke prispevke in davke, ki znižujejo razpoložljivi dohodek slovenskih družin. Takšna politika ne le zavira konkurenčnost slovenskega trga dela, temveč neposredno vpliva tudi na kakovost življenja državljanov.
Sara Kovač