Kmalu bo minilo leto dni, odkar je trojica, ki so jo sestavljali predsednik vlade Golob, njegov finančni minister Klemen Boštjančič in že odstopljena pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, sprejela odločitev o nakupu poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani. Ta naj bi bila namenjena pravosodnim organom. Nakup je vladno koalicijo pahnil na najnižjo točko priljubljenosti v tem mandatu. Socialne demokrate, katerih ministrica je bila Dominika Švarc Pipan, je afera, ki jo je lansirala in poskušala v svoj prid izkoristiti stranka Gibanje Svoboda, pretresla do temeljev.
Naj spomnimo, da se je na začetku lanskega decembra finančni minister Boštjančič s svojo tedanjo ministrsko kolegico Dominiko Švarc Pipan dogovoril, da bo zagotovil sredstva za nakup stavbe na Litijski. Sledil je decembrski eldorado s sejami vlade, prerazporeditvami sredstev iz državne rezerve, kršitvami zakona, ki ureja javne finance, kršitvami vseh mogočih rokov in postopkov. Epilog omenjenega je bil podpis 7,7 milijona evrov težke kupoprodajne pogodbe, pod katero se je podpisala Dominika Švarc Pipan. Slednja je na družbenih omrežjih na dan podpisa pogodbe vzhičeno oznanjala svoj velik nepremičninski uspeh in nakazala, da se bo kmalu lotila prenove stavbe in s tem zagotovila boljše pogoje za pravosodne organe v Ljubljani.
Sledil je hladen tuš. Vesna Vukovič, nekdanja generalna sekretarka Golobovega Gibanja Svoboda, je odločno nasprotovala temu poslu in od Dominike Švarc Pipan zahtevala takojšnjo razveljavitev pogodbe, prav tako tudi terjatev vračila kupnine od prodajalca. Ta je poskušala uresničiti zahtevo, vendar pravna služba na pravosodnem ministrstvu ni našla razlogov za razveljavitev pogodbe. Nemudoma se je zbudila tudi opozicija, ki ji je zažugala z interpelacijo, stavbo naj bi preplačala. Golob, Vesna Vuković in Dominika Švarc Pipan so zastavili nov načrt. Pozornost so želeli preusmeriti na zaposlene, češ da so jih pri poslu zavedli, z medijskim stampedom, ki ga je koordinirala Vesna Vuković, pa ustvarili vtis, da gre za organizirano kriminalno združbo. Stranka Socialni demokrati pravljicam ni nasedla, tedanja predsednica Tanja Fajon je Dominiko Švarc Pipan z ostrimi obsodbami, da je lažnivka in manipulatorka, dobesedno nagnala iz stranke. Slednja se je znašla v brezizhodnem položaju in bila pod pritiskom interpelacije primorana odstopiti, vendar je večmesečno odlašanje z odhodom s položaja izkoristila za izvrševanje načrta.
Najprej je odstranila vse sodelavce, ki bi lahko zmotili njen načrt, takoj naročila novo geodetsko izmero stavbe, s katero je želela dokazati, da so jo pri poslu zavedli, saj je trdila, da naj bi bila stavba skoraj polovico manjša od podatkov v kupoprodajni pogodbi. Kljub temu se je opekla. Neodvisni geodet je z izmero dokazal, da ima stavba celo 1200 m2 večjo površino, kot je sprva kazalo. Nezadovoljna se je po Golobovem in Boštjančičevem nalogu dogovorila za dve dodatni cenitvi stavbe. Ena od neodvisnih cenitev je pokazala vrednost 7,9 milijona evrov, drugo cenitev pa je Dominika Švarc Pipan politično koordinirano naročila pri svojem dolgoletnem prijatelju Milanu Žnidaršiču iz stranke Socialni demokrati. Po večmesečnih preigravanjih in zakulisnih igrah ter političnih pritiskih se je namesto uradnih cenilcev pod cenilno poročilo podpisal kar Žnidaršič sam. Ta naj bi določil tudi končno oceno, tj. 6 milijonov evrov. V cenilnem poročilu se je pojavila cela vrsta netočnosti in napak, med drugim tudi ta, da cenitve sploh niso izvedli za stavbo na Litijski 51, temveč za neko letališko infrastrukturo, kar nemudoma v zgodbo poveže finančnega ministra Klemna Boštjančiča in Roka Marolta, njegovega dolgoletnega sopotnika, vodjo njegovega kabineta, tedaj direktorja Kontrole zračnega prometa Slovenije.
Marolt je po zamenjavi Vukovićeve, ki naj bi jo odneslo prav zapletanje afere “Litijska”, prevzel mesto generalnega sekretarja Gibanja Svoboda. Naslednji korak v zastavljenem načrtu je bilo doseči stališče, da je stavba potresno neprimerna in da bi jo bilo treba celo podreti. Sledilo je naročilo statične presoje stavbe pri neodvisnem izvedencu, ki pa je vladajočo garnituro in njeno pritlehno igro zapečatil z ugotovitvijo, da je stavba odlično grajena in potresno izjemno odporna. Zatem je bil na vrsti napad na poslovno stavbo s ciljem, da bi jo označili kot neprimerno za poslovno dejavnost. V igro se je vpletel Mitja Križaj, sedaj direktor podjetja D.S.U. Ta je kot direktor Hypo Alpe Adria poslovno stavbo na Litijski pred leti prodal prav Vežnaverju. Križaj je po naročilu Goloba in Boštjančiča izdelal poročilo v katerem je bilo poudarjeno, da naj poslovna stavba na Litijski kar naenkrat ne bi bila več primerna za poslovno dejavnost, temveč za stanovanja in študentski dom. Za stanovanja naj bi bila poslovna stavba torej primerna, za pisarne pa kar naenkrat ne.
Golob in Boštjančič sta po odhodu Dominike Švarc Pipan, ki ji ni uspelo uresničiti zastavljenih ciljev v zvezi s stavbo na Litijski, v afero vpregla novo pravosodno ministrico Andrejo Katič. Ta je nemudoma naročila redno notranjo revizijo posla, ko pa jo je njena notranja revizorka in forenzična preiskovalka Suzana Hötzl seznanila s prvimi izsledki, je o tem nemudoma seznanila Goloba in Boštjančiča. Zazvonili so vsi zvonovi, saj je Hötzlova v svojem več kot 100 strani dolgem poročilu opozorila na grobo kršitev zakona, ki ureja javne finance, in s prstom pokazala na odgovornost Boštjančiča in celotne vlade. Katičeva se po prvih razkritjih naenkrat ni spomnila, da je notranjo revizijo sploh naročila, nato dokumenta ni našla (čeprav je objavljen na spletni strani njenega ministrstva), nakar je po Boštjančičevem nalogu pričela grobo medijsko napadati in politično obsojati notranjo revizorko, ki naj revizije ne bi izvedla strokovno. Boštjančič je naročil, naj se vključi Urad za nadzor proračuna, ki deluje pod okriljem njegovega ministrstva in ga vodi Patricija Pergar. Ta naj bi sesul izvedeno notranjo revizijo. Hkrati je od svojega prijatelja Darka Muženiča, direktorja NPU, zahteval, da prepreči javno objavo notranje revizije. Namesto objave notranje revizije sta Golob in Boštjančič od Katičeve zahtevala, da s soglasjem Darka Muženiča naroči še četrto revizijo, in sicer forenzično preiskavo. Katičeva jo je po političnem navodilu naročila pri zasebnem podjetju Ernst & Young, d. o. o., ki sicer dela tudi za Golobov GENI-I. Vodja te forenzične preiskave je bila Janja Skamlič, dobra znanka “elektro oligarhov”, ki jih je s svojimi mnenji že mnogokrat reševala tudi iz kriminalnih zgodb, kot je TEŠ 6. Forenzična preiskava naj bi bila še en poskus zamegljevanja odgovornosti Klemna Boštjančiča, Roberta Goloba in Dominike Švarc Pipan v poslu z Litijsko 51 ter preusmeritev pozornosti in odgovornosti na uradnike.
Vmes se, podobno kot notranja revizorka Hötzlova, političnim pritiskom niso uklonili državni revizorji Računskega sodišča RS, ki so na začetku septembra v revizijskem poročilu jasno in nedvoumno zapisali, da so finančni minister Boštjančič in njegovi državni sekretarki Saša Jazbec in Gordana Pipan ter generalna direktorica direktorata, pristojnega za proračun, Mojca Pirnat grobo kršili zakon, ki ureja javne finance, lastne postopke in postopkovne roke ter s svojimi odločitvami in dejavnostmi ravnali protizakonito. Ob vseh naprezanjih jih tudi naročeno poročilo Urada za nadzor proračuna ni uspelo oprati odgovornosti, sedaj čakajo na politično kontrolirano forenzično poročilo in poskus novega medijskega spina s še enim dokumentom. Ob tem Andreja Katič že več mesecev ne zna pojasniti niti pravne podlage za naročilo te forenzične preiskave in se že sooča z resnimi očitki nezakonitega ravnanja. Vmes je čistega vina z javnim razkritjem brutalnih političnih ozadij Roberta Goloba, Klemna Boštjančiča in Vesne Vuković v navezavi na afero Litijska nalila njihova nekdanja poslanska Mojca Pašek Šetinc. Ta je med drugim za javnost povedala, “da se je afero Litijska zlorabilo s strani največje vladne stranke ali pa s strani vodstva največje vladne stranke, se pravi samega predsednika vlade in njegovih političnih strateginj in strategov zato, da bi se utišalo ali pa zmanjšalo pomen ali pa celo ukinilo koalicijskega partnerja – Socialne demokrate”. Dodala je, “da je bila glavna politična strategija, kako čim bolj zmanjšati vlogo, vpliv, pomen ali pa celo uničiti Socialne demokrate, zato da bi prevzeli pobudo, prevlado ali pa dobili hegemonični položaj znotraj leve sredine, da bi to bilo Gibanje Svoboda”.
Po letu dni sage z Litijsko sedaj Boštjančiča čaka soočenje z resnico še pred državnim zborom. Opozicija že napoveduje dneve grmenja. Kot kaže pregled dogajanja v zadnjem letu, je aktualna politika z Golobom, Boštjančičem, propadlo Dominiko Švarc Pipan in Andrejo Katič ter ob asistenci provladnih medijev skušala z različnimi manevri preusmeriti pozornost čim dlje od svoje odgovornosti. Pri tem je očitno zlorabila vse ključne mehanizme neodvisnih nadzornih in preiskovalnih institucij, in sicer vključno z Uradom za nadzor proračuna, Nacionalnim preiskovalnim uradom in celo tožilstvom. Pomembno je dejstvo, da jasna in nedvoumna uradna ugotovitev računskega sodišča, da je Boštjančič ravnal nezakonito, na podlagi političnih pritiskov ni sprožila niti enega ukrepa nobenega organa nadzora in pregona. Na finančnem ministrstvu do sedaj niso izvedli niti notranje revizije, Urad za nadzor proračuna ni izvedel nobenega nadzora, čeprav bi ga moral že po uradni dolžnosti. Šumijeva Komisija za preprečevanje korupcije bi morala ukrepati že zdavnaj, a molči, prav tako na vrata Boštjančiča in njegove ekipe, s Sašo Jazbec, kandidatko za guvernerko, na čelu, do sedaj ni potrkal niti en policist. To le dodatno dokazuje sprijenost in politično prepredenost aktualne oblasti s policijo, tožilstvom in drugimi organi nadzora in pregona. Po letu dni sage z Litijsko 51 ostajajo glavni akterji nedotaknjeni. Kako dolgo še?
S. K.