Evropska unija je v sklopu zelenega dogovora razširila trgovanje z emisijskimi kuponi na cestni promet in ogrevanje stavb. To naj bi prispevalo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, a gre le za novo obdavčitev, ki prihaja po direktivi iz Bruslja in pomeni le še dodatne obremenitve za gospodarstvo in za gospodinjstva.
Razširitev sistema ETS bo povzročila dodatno rast stroškov ogrevanja in goriva. Gospodinjstva, ki uporabljajo fosilna goriva za ogrevanje, bodo soočena z višjimi stroški, dražja goriva pa bodo imela širše posledice za gospodarstvo, ne gre pozabiti tudi vpliva na Termoelektrarno Šoštanj, ki je lani tudi zaradi emisijskih kuponov skoraj pristala v stečaju.
Shema trgovanja z emisijskimi kuponi že zajema industrijo, proizvodnjo električne energije, letalski in ladijski promet, po novem pa bodo emisijske kupone kupovali trgovci in dobavitelji fosilnih goriv za cestni promet in ogrevanje stavb, za kar so morali do začetka leta pridobiti posebna dovoljenja. V Sloveniji je vključenih približno 30 podjetij, med katerimi so naftni trgovci Petrol, Mol & Ina ter plinski dobavitelji Gen-I, Butan plin in Energetika Ljubljana. Ta podjetja bodo že letos prvič poročala o svojih emisijah, trgovanje in zaračunavanje pa se bo začelo predvidoma čez dve leti. Do konca maja 2028 bodo morala podjetja prvič predložiti dokaze o plačanih kuponih, je poročal slovenski Forbes.
EU bo za leto 2027 izdala več kot milijardo kuponov, ki jih bodo države članice prodale na dražbah ali na sekundarnem trgu, kar bo dobaviteljem pomagalo pokriti njihove letne emisije. Število pravic, ki bodo na voljo na dražbi, se bo vsako leto zmanjšalo za več kot pet odstotkov, da bi do leta 2030 dosegli ciljno zmanjšanje emisij. Če se emisije ne bodo zmanjševale v enakem razmerju kot število kuponov, se bo cena kuponov povečevala. Direktiva o sistemu ETS2 dopušča zamik izvajanja sheme na leto 2028, vendar le, če bodo cene zemeljskega plina in pogonskih goriv ostale na ravni iz začetka leta 2022, kar je malo verjetno, saj so se cene v tem času močno povečale.
Sprva je slovensko ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer, upalo na izjemo, da bi lahko Slovenija to uveljavila do leta 2030. Vendar pa so se po razpravi z Evropsko komisijo odločili, da izjeme ne bodo uveljavili, saj bi obveznosti iz nove sheme trgovanja še vedno ostale v veljavi. Irska in Luksemburg pa bosta izjemo kljub temu uveljavljala. Slovenija se bo vključno z letom 2027 pridružila sistemu ETS2, vendar pravna podlaga še ni sprejeta, saj podnebni zakon za prenos direktive še ni bil potrjen.
Kljub temu, da bodo novo dajatev plačevali trgovci, se pričakuje, da jo bodo prenesli na končne uporabnike, kar pomeni višje cene za vožnjo in ogrevanje, zlasti za tiste, ki uporabljajo dizelska in bencinska vozila ter kurilna fosilna goriva, še poroča Forbes in dodaja, da bo v prvih treh letih delovanja sistema zgornja meja za ceno kuponov znašala 45 evrov na tono emisij, kar naj bi povzročilo dvig cen goriv in kurilnega olja za 10 do 20 centov na liter.
V primeru višjih cen kuponov bo komisija lahko sprostila dodatnih 20 milijonov kuponov za znižanje cen.
Ob tem je treba poudariti, da sistem ETS že močno obremenjuje energetski sektor. Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ), ki je ključna za stabilnost slovenskega elektroenergetskega sistema, se zaradi visokih cen emisijskih kuponov sooča s hudimi finančnimi težavami. Stroški emisijskih pravic naraščajo, kar pomeni, da proizvodnja električne energije v TEŠ postaja vedno manj konkurenčna. To lahko vodi v zmanjšanje proizvodnje ali celo v zaprtje elektrarne, kar bi imelo resne posledice za slovensko energetsko neodvisnost in bi povečalo odvisnost od uvoza električne energije.
Poleg tega bi se zaradi zmanjšanja proizvodnje v TEŠ lahko zvišale tudi cene ogrevanja v občinah, ki so odvisne od toplote iz termoelektrarne, kar bi še dodatno obremenilo prebivalce.
Predvidene cene ogljika bi do leta 2030 lahko dosegle 149 evrov na tono, kar bi povzročilo znatne podražitve. Zaradi pričakovanih višjih stroškov energetskih virov in inflacije bo uvedba sistema ETS2 dodatno obremenila gospodinjstva. Nekatere članice EU, vključno s Slovaško in Poljsko, se zavzemajo za zamik sheme, da bi našli rešitve za zmanjšanje bremen za potrošnike. Francija je predlagala revizijo cenovnega mehanizma, da bi uvedla cenovni koridor za kupone. Evropska komisija je vzpostavila socialni podnebni sklad za podporo ranljivim skupinam, Sloveniji pa je na voljo 477 milijonov evrov iz tega sklada. Kljub temu raziskave opozarjajo na pomanjkljivosti v projektu izravnave emisij, kar postavlja pod vprašaj učinkovitost trenutnih sistemov trgovanja z ogljikom.
T. B.