Levičarski ekstremizem ima mnogotero obrazov. Njihova skupna podobnost je v oponašanju izročila nacizma in fašizma, od katerih se sicer skušajo histerično distancirati ter ju zaničujejo. Slednje je vsekakor dobrodošlo, ne pa tudi hipokrizija, saj med ideološkimi ekstremizmi iz obdobja 2. svetovne vojne in tistimi, ki so se razpasli v zadnjih desetletjih, mnogokrat ni opaznejše razlike.
Prav tako so danes še kako aktualne besede britanskega premierja Winstona Churchilla, ki je pred desetletji dejal, da bodo fašisti prihodnosti antifašisti. Njegove besede so se izkazale za preroške. Pa si po vrsti poglejmo, kako so videti fašisti sodobnega časa in v čem je njihova podobnost s tistimi izpred desetletij. Ena izmed podvrst skrajne levice so pripadniki Antife s svojimi značilnimi črnimi uniformami, ki močno spominjajo na nacistične. Podobnost je naravnost osupljiva, zadostuje že bežen pogled na naslovnico prispevka.
Tudi politično kolesarjenje ni nova pogruntavščina slovenskih anarholevičarjev, saj so podobne spektakle, med drugim v Celju, izvajali že nacisti. Iz zgodovine pa je še znano, da so se nacisti krvoločnosti učili ravno od komunistov. Danes se zgodovina ponavlja, le v obratni smeri. Slovenski, evropski in ameriški neokomunisti in anarholevičarji s svojimi metodami v marsičem oponašajo prav naciste. Spomnimo se lanskoletnih “kristalnih noči” v ZDA in na zahodu Evrope, kjer smo bili priča skrunitvam spomenikov, razbijanju izložb in ropanju trgovin. Nenazadnje pa so pripadniki Antife že pustošili tudi po Ljubljani, kjer so nekaj deset avtomobilom prerezali pnevmatike.
Podobnemu pogromu smo bili priča v nacističnih časih, ko so se (nacional)socialisti znesli nad judovskimi izložbami, prodajalnami itd. Mimogrede: Zanimiva je tudi podobnost med slovensko skrajno levico in ameriško organizacijo Ku Klux Klan. Slednja slovi po linčih, zažiganju križev itd. Pri nas pa so skrajneži pred časom javno zažgali (linčali) podobo notranjega ministra Aleša Hojsa, medtem ko so se s kamenjanjem podobe premierja Janeza Janše približali praksam, značilnim za družbe s šeriatskim pravom. Tako za črnosrajčnike izpred desetletij kot tudi njihove novodobne klone pa je značilno še nasilno rušenje oblasti.
Spomnimo se razbijaških protestov 5. novembra 2020, ko se je Ljubljana spremenila v pravo bojno polje. Tako prvi kot tudi drugi črnosrajčniki pa so sredi mest radi prirejali velikanske kresove z namenom požiganja neželenih predmetov, v primeru novodobnih so bili to “stoli” poslancev. Omeniti gre še nacistični pozdrav črnosrajčnika, ki se je na protestu rumenih jopičev (resničnih predstavnikov delavskega razreda; petkovi protestniki so večinoma buržuji, otroci prvorazrednih) pomešal med domoljube in roko dvignil visoko v nacistični pozdrav.
Prav tako smo že poročali, da je med sodobnimi skrajnimi levičarji priljubljena okultna, celo satanistična simbolika. Tovrstno so uporabljali že nacisti. Podobnost pa je nenazadnje tudi v imenu in političnih smernicah. Tudi nacionalsocialisti so v samem bistvu le socialisti. Enim in drugim pa je baje prioriteta skrb za delavski razred. Spomnimo, kako so leta 1941 na Slovenskem skupaj praznovali 1. maj in veselo rajali. Levi ekstremisti so dejansko le nacifašisti v cesarjevih novih oblačilih.
Domen Mezeg