“Namesto da bi nadaljevali pot sproščanja, zlasti glede davčne zakonodaje, iskanja dodane vrednosti preko tega, da se poskuša privabiti investitorje, se znova nalaga še dodatna bremena. To je ena izmed usmeritev, ki nikakor, zlasti v tem času, ko je prišlo do nekega preboja in imamo neko dobro izhodišče, ni najbolj pametna. Zlasti v tem oziru, da bo vendarle potrebno odplačevati kredite,” glede ekonomske politike prihodnje vlade meni politični analitik Marko Balažic.
V javnost so pricurljale nekatere smernice bodoče koalicijske pogodbe (po poročanju N1 Slovenija). Med ukrepi, ki naj bi nam zagotovili boljšo bodočnost (nas celo povedli med 20 najbolj konkurenčnih držav), so: dvig minimalne plače na vsaj 800 evrov, “progresivna” obdavčitev premoženja, preprečitev delovanja zdravnikov iz javnega zdravstvenega sistema pri zasebnikih in koncesionarjih v popoldanskem času. Kot zanimivost gre navesti še poskus preprečitve nakupa oklepnikov boxer, uvajanja skrajnih ideologij v šole ter odstranitvi ograje na meji.
Politični analitik Marko Balažic meni, da so cilji v koalicijskem sporazumu koraki v napačno smer. “Namesto da bi nadaljevali pot sproščanja, zlasti glede davčne zakonodaje, iskanja dodane vrednosti preko tega, da se poskuša privabiti investitorje, se znova nalaga še dodatna bremena. To je ena izmed usmeritev, ki nikakor, zlasti v tem času, ko je prišlo do nekega preboja in imamo neko dobro izhodišče, ni najbolj pametna. Zlasti v tem oziru, da bo vendarle potrebno odplačevati kredite itd.”
Populizem
Golobova politika ne gre v smeri povečevanja kreativnosti na tem področju, ampak zgolj dodatnega višanja davkov. Balažic se je odzval tudi na zmerjanje zdravnikov z “dvoživkami” – ta izraz zdravniki sami dojemajo kot žalitev, kar gre posebej izpostaviti. Dejstvo je, da je Slovenija majhna država, kritična masa ljudi pa nizka. To posledično pomeni, da je tudi specialistov zelo malo. “In zakaj ne bi specialistom v prostem času pustili, da dela, karkoli želi, seveda ob predpogoju, da delo, ki ga opravlja v svojem rednem delovnem razmerju, opravi kakovostno in dodatno delo, ki ga opravlja tudi kje drugje (denimo pri zasebnikih), ne vpliva na njegovo osnovno delo.” Gre za vprašanje organizacije dela, Golob pa namerava ljudem v njihovem prostem času prepovedati opravljanje dela drugje, to pa gre v smeri nadaljnje razgradnje javnega zdravstva: zdravnikom, ki so bili del javnega sistema, se bo bolj splačalo delati v zasebnem sektorju.
S tem pa tvegamo, da javni sektor izgubi najboljše specialiste. Je pa potrebno povedati, da zdravnikov v splošnem ni premalo (primerljivo z EU). Izrazito nam primanjkuje zlasti družinskih zdravnikov. Poklic družinskega zdravnika je potrebno postaviti na novo. Težava je predvsem v tem, da družinski zdravniki trenutno opravljajo štiri službe naenkrat. Zlasti po manjših krajih (Ljubljana je izjema) ima družinski zdravnik: svoje paciente, urgentno službo, mrliško pregledno službo in obiske na domu. Velika težava je tudi v preobsežni administraciji, v birokraciji. Napoved odstranitve ograje pa je po mnenju Balažica predvsem populističen ukrep. Obenem Hrvati še vedno niso vstopili v Schengen. Tudi vzpostavitev vseh potrebnih mehanizmov jim bo vzelo določen čas. In dokler Hrvati ne uredijo tega, kar morajo, je Slovenija dolžna zagotavljati kontroliran nadzor državne meje, kar je tudi naša obveznost znotraj EU, schengena. Balažic opozarja, da trenutno ne vemo, kaj vse odstranitev ograje “potegne za seboj”. Denimo, kaj se zgodi v primeru, ko v Afriki zaradi vojne v Ukrajini nastopi lakota … Vemo, da je Ukrajina največji izvoznik žit, ravno v afriške države. V takšnem primeru bi utegnil slediti nov migrantski val in vnovično postavljanje ograje. Mimogrede spomnimo, da je bil bivši premier Miro Cerar tisti, ki je na meji postavil “ovire”. Vse energije bi bilo potrebno usmeriti v vstop Hrvaške v Schengen, in da lahko oni zagotavljajo ustrezno varovanje meje EU, šele zatem pa se določene “zadeve” lahko odstrani z meje. O prvih indicih zaostrovanja odnosov s sosednjimi državami in državami Zahodnega Balkana pod zunanjo ministrico Tanjo Fajon pa je Balažic dejal sledeče: “Slovenija ustvari okoli 75 (80)% svojega BDP-ja, v radiju 800 kilometrov.”
In če s temi ljudmi in državami odnosi niso urejeni, to pomeni streljanje v lastno koleno.” Balažic pa se je odzval tudi na napoved blokade nakupa oklepnikov boxer in pomena reforme, posodobitve Slovenske vojske: “Kolektivna obramba je najcenejša obramba, tega se je potrebno zavedati. Ko smo stopili v Nato, smo se odločili, da bomo del kolektivne obrambe, in da bomo te pogoje izpolnjevali. Takrat smo tudi sprejeli zavezo za dve oklepni mehanizirani enoti in to moramo izpolniti. Gre za našo dolžnost do kolektivne obrambe. Po eni strani bi imeli kolektivno obrambo, po drugi pa ne izpolnjevali naših odgovornosti.” In če sta dva oklepno-mehanizirana bataljona del naših zavez, potem moramo to izpolnit. Gre za populizem skrajne Levice. Tako ali tako gre velika večina proračuna za vojsko za plače. In če se želi vojakom zagotoviti tudi ustrezno opremo, je pa takoj vse narobe …
V ozadju kulturnega boja bi skušali izpeljati določene infrastrukturne projekte
Za konec pa je naš sogovorec dejal, da v primeru programa prihodnje vlade pogreša predvsem večji pečat “Gibanja Svoboda”. Ker so tako rekoč vsi predlogi zelo skladni s programom Levice, drugih dveh koalicijskih partneric pa dejansko ni zraven. Po eni strani to lahko pomeni popolno brezidejnost (brez ukrepov) ali pa gre za kakšno drugo računico. “A če so se samodefinirali za liberalce in nek zmeren del politike, bi pričakoval da bo tudi njihov “pečat” večji znotraj koalicijske pogodbe, ne pa da se zgolj išče možnosti za delitev določenih ministrskih mest, pozicij … Vsebine pa ni nikakršne razen vsebine Levice. Ne moremo govoriti o levosredinski, ampak o resnično levi vladi.” Tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja dejansko zagovarja samo Levica. Zaradi tega vprašanja je celo padla vlada Marjana Šarca.
Povsem na koncu pa je tekla beseda tudi glede načrtovanega uvajanja LGBTQ ideologije v šolah: “Slovensko javno šolstvo ima mogoče bolj pomembne izzive, ki bi jim bilo potrebno posvečati pozornost – da ga pomaknemo bolj v smeri, da bo zadostovalo realnim potrebam gospodarstva, in da bo preidemo od učenja stvari na pamet, do reševanja problemov.” Ravno v tem vidi Balažic največjo težavo slovenskega šolstva. To, da uvajamo ideološke vsebine, ki bodo ponovno razdvajale in “s prstom kazale na to, kdo je naš in kdo ni” pa nas bo kvečjemu peljalo v to smer, da se ne bomo pogovarjali v pravih problemih. To je podobno, kot bi kakšna desna vlada v šole želela na vsak način vpeljati verouk. “Si predstavljate, kakšna debata bi bila okoli tega.” V ospredju bo potekal kulturni boj, v ozadju pa se bo ukvarjalo z infrastrukturnimi projekti, kjer bodo dobičke vlekli upravljalci marionet.
Domen Mezeg