Trenutna politična situacija v Sloveniji je takšna, kot je do zdaj še nismo poznali. Namesto naravne tranzicije od enega levega obraza do drugega je tokrat drugače: Milan Kučan je v resnici zelo zadovoljen z Robertom Golobom, brezsramnim komolčarskim oportunistom, ki je zvest vojak tranzicijske levice in hkrati izvrševalec ukazov NVO “ulice” ter skrajne stranke Levica. Vladimir Prebilič je – kot je videti – ostal brez pomembne Kučanove podpore. Kljub temu je oznanil, da gre na volitve kot novi obraz. Kaj to pomeni za prihajajoče volitve?
Prvič prihaja do resnega razkola med levimi volivci in frakcijo leve oligarhije, ki nastavlja nove leve obraze. Prej je bilo vedno tako, da so se novega obraza naveličali tako volivci kot oligarhi, tokrat pa je drugače. Katastrofalno vodenje države s strani Golobove vlade je volivce oddaljilo od trenutne glavne stranke koalicije, na drugi strani pa se oligarhi Goloba, ki zvesto sledi njihovi skrajno levi, etatistično kleptokratski smeri še niso naveličali – še več, nad njim so navdušeni. Končno so našli nekoga, s katerim lahko sodelujejo za dlje časa.
Prebiličeve težave
Vladimir Prebilič, ki je že pred prejšnjimi volitvami imel premierske ambicije, je tako spet postavljen na stranski tir. Prebilič je ambiciozen, prav tako ravno dovolj skrajno lev (na inovativen “zelen” način), njegova težava pa je dvojna: prvič imajo strici nekoga, ki mu lahko zaupajo v skrajnosti, hkrati pa je Prebilič preveč anemičen, premalo energetičen, prav tako mu manjka naravna karizma, saj njegova profesorska persona nekako ne spada v instagram ritem sodobne politike.

Prebiličeva dilema
Zato smo se znašli v zanimivi situaciji. Prebilič ni izbranec tranzicijske levice, zato ga najbrž večinski mediji ne bodo podprli na vso silo, kot so to naredili s Pop TV, RTV Slovenija in Odlazkovi hobotnici z Golobom. Zato mu bo manjkala pomembna komponenta, ki jo potrebuje, da vse volivce levice naveže nase. Zato mu bo najbrž pripadala vloga enega od “pomagačev” centralne stranke Gibanje Svoboda. Viri, ki so blizu Prebiliču, pa znajo povedati, da se je pripravljen odpovedati dobri evropski plači le zato, da bo pomočnik drugega kandidata. Na to vlogo so bili do zdaj reducirani politični zombiji tipa LMŠ, SAB, Levica, SD, do zdaj pa se še ni zgodilo, da bi na prizorišče stopil nekdo nov, ki bi želel prevzeti takšno nehvaležno mesto, sploh glede na Prebiličevo trenutno delovno mesto.

V resnici je torej pričakovati, da bo krog blizu Prebiliču pri globoki državi aktivno lobiral, da Prebilič prevzame vlogo naslednjega levega mesije, sklicujoč se na dejstvo, da je Golob med ljudmi zaradi nesposobnosti in arogantne osebnosti divje nepriljubljen. Sicer je jasno, da lahko mediji iz Goloba iztisnejo še en mandat, če bi se res zelo potrudili (konec koncev jim je to celo uspelo s katastrofalnim Marjanom Šarcem), a vendarle bo naloga zelo zahtevna, saj že uradne ankete pravijo, da so ljudje izjemno nezadovoljni s trenutno oblastjo – vemo pa, da so ankete tradicionalno preveč optimistične, kar se tiče priljubljenosti levih strank in politikov.
Vprašanje je torej, ali se bo Prebilič v tekmo sploh spustil, če ne dobi “zelene luči” predzadnjega predsednika CK ZK.
Danes je sicer potrdil, da se podaja v politiko, ampak najbrž z opombo, da prej kot slej pričakuje tudi podporo dominantnih medijev in Milana Kučana.
Zdaj uradno, pravkar: Prebilič gre na prihodnje parlamentarne volitve s svojo (novo) stranko. Ker potrebujemo “pogumno” politiko. https://t.co/cTOc8Tefu8 pic.twitter.com/f9rz9Xxq95
— BojanPožar (@BojanPozar) June 23, 2025
Jasno je, da ima zaradi razprtij znotraj levice veliko priložnost prav desnica, ki ima prvič po osamosvojitvi možnosti, da sestavi povsem desno vlado. Če bodo strici insistirali, da gredo v boj s “pokvarjeno robo”, Prebilič pa se bo moral boriti po svoje, se jim utegne zgoditi, da se del sredine, ki tradicionalno – iz nevednosti – voli levico, preseli na desnico.

Če ne na SDS, pa k NSI ali Demokratom, morda tudi kateri od novih gospodarsko usmerjenih strank v nastajanju, za katere se govori, da se bodo konsolidirale v eno stranko. Velik vprašaj so pri tem Logarjevi Demokrati, saj se šušlja, da bi raje šli v koalicijo z levico kot desnico, saj je na levici veliko lažje vladati. Morda bo na koncu ravno na Logarjevih plečih, ali se bo pridružil gibanju, ki mu je priča vsa sodobna Evropa (namreč selitev na desno sredino), ali pa bo postal novodobni Ciril Pucko.
I. K.
