V Sloveniji še vedno straši socialistični poltergeist, nekakšna ideološka usedlina polpretekle zgodovine. Včasih se pokaže kot duh zakona, kadar levici ne ustrezajo natančna določila predpisov. Včasih se tudi tudi materializira v mesu in krvi, ko v Ljubljani vzniknejo “spontani” protesti. Mediji, ki delujejo pod okriljem tranzicijske levice, jih predstavijo kot nekakšno silo narave, ki nima svojih organizatorjev, kot je nima povodenj ali kakšna druga naravna neprilika.
A ti protesti imajo seveda svoje organizatorje, ki pa z delavstvom, vsaj v Sloveniji, nimajo ničesar skupnega. Primer: Tea Jarc. Koliko dni je omenjena preživela v proizvodnji ali na gradbišču? Nič, sicer bi te izkušnje zaznali v njenem življenjepisu, ki ga je mogoče najti na spletni strani Evropske konfederacije sindikatov. Ima pa izkušnje iz aktivizma vse od leta 2017 naprej.
Od takrat naprej je namreč postala predsednica sindikata Mladi Plus. Kasneje se je veliko udejstvovala na evropski sindikalni ravni, kar je naposled pripeljalo do njene izvolitve v vodstvo ETUC Evropske konfederacije sindikatov. Po poročanju medijev je njena trenutna plača izredno visoka, 7000 eur in več mesečno (TUKAJ). Takšno plačo bi ji zavidali tudi nekateri managerji, po katerih udriha v zadnjem intervjuju v Mladini. V intervjuju je povedala, da se danes nihče več noče identificirati z delavstvom.
“Problem je tudi v tem, da se danes v resnici redko kdo želi identificirati z delavstvom. Vsi pač želijo biti naslednji Elon Musk. Zakaj? Ker vsi verjamejo v kapitalistične sanje. Realnost pa je, žal, drugačna. Tudi če si ‘tajnica številka tri’ ali pa menedžer nekega oddelka, v resnici nisi lastnik proizvajalnih sredstev, ampak si še vedno samo delavec. Tudi če si samostojni podjetnik, ki je odvisen od samo enega naročnika, ki ti določa delovni čas in plačo, v resnici nisi samostojni podjetnik, temveč si delavec. To je seveda ključni izziv: kako to dopovedati ljudem, ki bi veliko raje živeli v sanjah, da jim je uspelo, da so se povzdignili iz delavskega razreda v nekaj boljšega.”
Morda pa se delavci ne želijo identificirati z delavstvom, ker to v tradicionalnem pomenu besede ne obstaja več. Morda jim je jasno, da so delavske stranke prinesle še več bede in revščine. Morda so ugotovili, da je bolje biti delavec v kapitalizmu, kot socializmu. Morda pa jih motijo izključno predstavniki delavstva, ki iz delavstva ne izhajajo in zaslužijo plače, o katerih lahko delavci zgolj sanjajo.
Tea Jarca je zares zaslovela v času prejšnje vlade, ko je na Kredarici doživela histerični napad ob pogledu na Janeza Janšo in notranjega ministra Aleša Hojsa.
Pred kolesarjatsko golaznijo nisi več nikjer varen. To je primitivno nadlegovanje varovanih oseb.
Bo imperij tokrat vrnil udarec?
Moral bi, in to silovito. https://t.co/kbauZ7jIn9 pic.twitter.com/T82ItEYDLU— Davorin Kopše (@DKopse) August 20, 2021
V Mladini sicer trdijo, da je Janšo na Kredarici “okregala”. Presodite sami. Urednik Mladine ji je pripel medaljo, da je bila “med glavnimi organizatorji petkovih protestov zoper vlado Janeza Janše.” Takratni protesti naj bi bili po poročanju medijev spontani. Kmalu po protestih in zamenjavi oblasti pa je sindikalistki padla sekira v med; odšla je v Bruselj, od koder o njej ni bilo veliko slišati … do tega zadnjega intervjuja za Mladino.
Ž. K.