Slabše gre vladi in vladnim strankam, več populizma, celo radikalizma odkrivajo v svoji okolici. Podpredsednica Gibanja Svoboda Sara Žibrat je prepričana, da je desnica populistična, leva sredina (kot imenujejo sami sebe) pa ponuja kompleksno resnico.
“Morda me skrbi pri mladih, da se radikalizirajo zaradi tega, ker je lažje dojeti neka kratka, populistična, enostavna sporočila, ki jih lansira desnica preko socialnih omrežij, kot pa se poglobiti v določene teme in jih razumeti kompleksneje. Vsaka resnica je kompleksna in to je zagotovo tudi naloga nas, liberalnih strank, in na splošno leve sredine, da bolje nagovorimo mlade, ker sem prepričana, da v nekem svojem bistvu mladi ne bi smeli biti radikalni, nestrpni,” je povedala poslanka Sara Žibrat. Skratka, njene logike ni težko razumeti. Če razmišljate preprosto, ste pripadnik desnice in radikalnež. Če razmišljate kompleksno, pa ste pripadnik levice in zmernež.
Pri tem pa ne opazi radikalizma pri sebi in svojih koalicijskih partnerjih. Gibanje Svoboda je s svojim parlamentarnim delovanjem zaslužna za degradacijo parlamentarne kulture in poslovnika. Na primer, da so lahko priznali Palestino, so pohodili poslovnik, čigar določila za vladajočo koalicijo očitno niso zavezujoča, temveč zgolj nekakšna vodila.
Gibanje Svoboda vlaga zakone po nujnem postopku, ko za to niso izpolnjeni pogoji. Ob prevzemu oblasti so sestavljali črne sezname zaposlenih v javni upravi. Kdor je dobil službo ali napredoval v času reformne vlade Janeza Janše, je moral iti. Na RTV so šli še dlje. Z novelo zakona o RTV so predrugačili organe upravljanja javnega medija, da bi lahko prekinili zakonite imenovane mandate. Ko so enkrat uspeli pravno uzurpirati javni medij, so se začele kadrovske čistke. Namestili so svoje ljudi, ki jim je mizerno spodletelo. Sledili so odstopi in razpad vodstva medija. Danes preostanek radikalno leve klike, ki upravlja z RTV, prosjači državo za več denarja. Politično vmešavanje v delo policije, ki sta ga razkrila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in vodja policistov Boštjan Lindav, je bilo tako obsežno, da smo se lahko upravičeno vprašali, ali Slovenija resnično spada v družbo razvitih držav.
Tole je pa za mlade med nami! No, na kratko, neizobraženi in tumasti ste.🤷 Brerete samo socialne medije in niste v stanju zapopasti kompleksnejših resnic™. Ampak brez skrbi, poslanka #GS vas bo razsvetlila!👍 pic.twitter.com/mvLwcm1iFe
— brutusReloaded (@brutus91101394) July 26, 2024
Njena koalicijska partnerica Levica ima politični program, ki je tako radikalen, da je po mnenju mnogih pravnikov v nasprotju z ustavo. Zagovarjajo nacionalizacijo proizvodnih sredstev in ukinitev predstavniške demokracije. Več – TUKAJ. Njihov radikalni poslanec Miha Kordiš je v preteklosti javno pozival k rehabilitaciji “političnega nasilja”. Nekdanja predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon se je v centru Ljubljane pred predsedniško palačo klanjala (dobesedno) komunističnemu klavcu Borisu Kidriču.
Vsako leto se novi obrazi (katerikoli pač že) skupaj s predstavniki Levice in Socialnih demokratov, borci in drugimi političnimi transmisijami, ki jih naplavi slovenska tranzicija, v Dražgošah zaklinjajo nemirnim duhovom zmagovalcev državljanske vojne. Nakar se v svojih pregrešno dragih avtomobilih odpeljejo domov. So le “avantgarda” ljudstva.
Ta ista “leva sredina” se je na mednarodni ravni pridružila političnim družinam, ki so se v imenu okoljske pravičnosti odločile (do leta 2035) prepovedati motorje z notranjim izgorevanjem, ki so v srcu avtomobilske industrije. Gre za eno redkih industrij, v katerem še EU ima tehnološko prednost pred ostalimi veliki geoekonomskimi akterji. Zamenjati jih nameravajo z električnimi pogonskimi agregati, pri proizvodnji katerih vse bolj prednjači Kitajska. Tisti, ki ne bodo dovolj premožni za električne avtomobile, bodo hodili ali kolesarili. Ni kaj, “bistro” in “zmerno”.
Te iste politične družine so tudi iznašle logiko, da je nasprotovanje nezakonitim migracijam in posledicam le-teh, skrajnost. Po njihovi logiki je zgolj upoštevanje zakonskih določil skrajnost, neupoštevanje pa zmernost. Zavzemanje za vračanje preko meje tistih, ki so jo nezakonito prestopili, je že skoraj fašizem. V kolikor novinarji preveč slikovito ali odkrito opozarjajo na kriminal, povezan z nezakonitimi migracijami, so krivi sovražnega govora in nestrpnosti.
Tako je v praksi videti ideologija levice, ki jo pooseblja “miroljubna” parola “smrt janšizmu” in toliko o zmernosti “leve sredine”.
Ž. K.