Polurne seje vlade, manko gradiv, ki iz medresorskih usklajevanj romajo na vlado in v Državni zbor RS, simulirani spori z Levico in stagnacija zdravstva. Vse to kaže le eno: da vlada Marjana Šarca ne vlada, ampak v prostem teku čaka, kaj bo jutri. Šarčeva vlada je na oblasti šele dobro leto, a jo zaznamujejo predvsem afere, minus v državnem proračunu in odhodi ministrov. Ta teden je dokončno odstopil še minister za kohezijo Iztok Purič.
Predhodnik Puriča, Marko Bandelli, nam je povedal, da so ti odstopi vprašljivi in zakaj je do njih prišlo. “Je prišlo res do napake ali podedovanja starih grehov prejšnjih vlad? V mojem primeru menim, da je prišlo do napake. Če bi nadaljevali, bi lahko dobro delali naprej.” Purič se je po besedah Bandellija sam odločil za odstop iz osebnih razlogov. “Niti točno ne poznam motivacije, zakaj.”
Preberite več: [Video&ekskluzivno] Šarec priznal glede poznanstva N. H.: “Poznam jo že dolgo nazaj …”
Purič je že peti minister te vlade, ki je odšel po lastni volji ali ker je moral oditi. Po besedah poslanca Marijana Pojbiča to, da v tako kratkem času odstopi toliko ministrov, pove veliko o delu in vladanju Marjana Šarca. “Prepričan sem, da je to posledica nesposobnosti vodenja vlade. Še posebej pomembno je, da se okrog njega zbirajo ministri, ker se dobro sliši biti minister. V bistvu so le četrtorazredni politiki in taki zagotovo ne morejo dolgo zdržati. Še posebej ne v takšni vladni koaliciji, kot jo imamo sedaj in pod vodstvom Šarca, ki je samodržec. Preprosto ima premalo politične kilometrine, da bi lahko prevzel tako pomembno funkcijo, kot je funkcija predsednika vlade.”
“Skrbi me, da tokrat odhaja že drugi minister kohezije,” je povedala poslanka Suzana Lep Šimenko. “V dani situaciji je to za Slovenijo izjemno slabo. Lahko se vprašamo, kjer so razlogi. Morda zaradi njegove nestrokovnosti. Ne nazadnje, če pogledamo – do konca avgusta smo počrpali komaj 25 odstotkov evropskih sredstev iz obstoječe finančne perspektive. Glede na to, da ni dolgo od njegove predstavitve za ministra, ko je obljubljal, da bomo počrpali do konca leta 40 odstotkov. Več kot očitno je morda sam ugotovil, da take številke ne bo mogel doseči.”
Cilj Marjana Šarca je le še obupano oklepanje oblasti
“Ta vlada ni sposobna sprejeti nobene pomembne odločitve za prihodnost državljanov,” poudarja Pojbič. Očitno pa se ni bati, da bi vlada razpadla z danes na jutri. Kaj je interes Šarčeve vlade, nam je razkril Bandelli sam. “Interes je, da ostanemo skupaj. Ni lahko imeti pet strank pa še zunanjo stranko, ki bi kakor morala dajati odločilne glasove. Morate vedeti, da je bila na začetku k vladi povabljena Nova Slovenija, če bi ta pristopila, bi se verjetno celotna politika odvijala drugače.” Cilj Marjana Šarca je torej le še obupano oklepanje oblasti, od katere je postal manično odvisen, a ve, da je koalicija disfunkcionalna. Ve, da se v resnici nič ne dela. Ve, da s podkupovanjem javnega sektorja in titoističnih volivcev levice ne bo mogel vladati ves mandat. Ve, da prihajajo težki časi, ko butasti šarcizmi ne bodo več dovolj za gašenje koalicijskih požarov in volilnega nezadovoljstva. Se bodo besede kolumnista Mitje Iršiča kmalu izkazale za preroške?
Glede odhoda že petega ministra je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec v oddaji Tema dneva z voditeljico Marjanco Scheicher povedal, da je očitno v reciklirani vladi status ministrov tak, da se ti hitro menjavajo. “Reciklaža naredi svoje. Očitno tisti, ki so prišli z nekim namenom, tudi hitro oddelajo svoje. Kljub temu, da Purič pravi, da je oddelal svoje delo, pa je dejstvo, da glede črpanja evropskih sredstev ni napredka. Prepričani smo, da je bolj slabo opravil svoje delo oziroma da je ugotovil, da bo verjetno v nadaljevanju neko žrtveno jagnje in pod udarom, da se na tem resorju ni naredilo nič, in je povlekel potezo. Mogoče bi lahko rekli, da gre za pravočasni umik.”
Ključnih težav se ne rešuje
Že pred odstopom Puriča se je govorilo, kako ta vlada ne funkcionira. Odnosi med njimi niso na primerni ravni. Njegov odstop je te govorice še pospešil, še glasnejše so. Po besedah Krivca nekega pretiranega usklajevanja v koaliciji ni. “Nekih pomembnih zakonskih predlogov in rešitev v državni zbor praktično ne dobimo. Dobro se vidi, da nimajo nekega programa, ki bi ga uresničevali. Kaj šele, da bi izpolnjevali svojo zapisano koalicijsko pogodbo. Prilagajo se pritiskom političnih opcij znotraj koalicije. Največkrat Levica postavi neke ultimate, najprej so to trdni okopi, ki se hitro zbližajo, in na koncu so vsi veseli.” Po besedah Kriva poskušajo najti skupne rešitve, vendar za neke probleme, ki niso tako pomembni. “Vsekakor pa so preizkušanje po eni strani živcev druge strani pa tudi potrpljenja same koalicijske skupine, tako da te stvari se na nek način celo stopnjujejo. To vidimo iz dneva v dan. Problem je, da se ne rešuje ključnih težav, ampak se ukvarjajo s stvarmi, ki se jim dogajajo praktično na ulicah, oziroma jim prihajajo na pot in jih morajo reševati (primer Adrie).”
Potrebno se je vprašati ali ta vlada sploh vlada ali pa se samo odziva na neke dogodke, ki so posledica dejanj, ki jih niso predvideli. Zaradi tega se znajo pravilno odzivati, je prepričan Krivec. Interesi posameznikov in vplivnih skupin, ki v ozadju krmarijo vlado, so tisti razlogi, ki vlado držijo skupaj. “Na to opozarjajo ves čas in govorimo o neki reciklaži. Praktično polovica – ali več – te vlade je delovala v vladi Mira Cerarja, prišla pod neke vplivne skupine in očitno se to nadaljuje. S koalicijsko pogodbo, ki ima kar nekaj dobrih nastavkov, so metali pesek v oči. V praksi se uresničujejo le neki parcialni interesi, ki prihajajo večinoma s terena. Ta teren lahko ocenimo tako ali drugače, kot vplivna ozadja, vplivne posameznike, in na ta način tudi funkcionira vse skupaj.”
Šarec postaja nervozen kljub visoki javnomnenjski podpori
Po besedah Krivca je v nastopih Šarca mogoče opaziti, da ga je zapustila njegova suverenost, postaja namreč precej nervozen in v odgovorih pove marsikaj, česar ne bi želel. “Tukaj se vidi, da so določene informacije, ki so pricurljale v javnost, zanj vseeno problematične, in to ne glede na to, da mu mainstream mediji stopijo ob strani. Vemo, kdo so lastniki v ozadju posameznih medijev, in na osnovi tega tudi vzpostavlja in ohranja neko visoko javnomnenjsko podporo, ki pa očitno ni realna. Na treh volitvah je bila izražena visoka podpora LMŠ, pa se je v praksi izkazalo, da je realna podpora tretjinska od tistega, kar se nameri. Javnomnenjske ankete so res za postaviti pod vprašaj. Trdna koalicija se počasi nažira sama iz sebe, bomo videli, kam bo to pripeljalo. Bomo videli, do kam bo to pripeljalo. Očitno nekateri novinarji, mediji ali vplivni in lobiji, ki niso bili pripuščeni h koritu, počasi izkoriščajo svoje vire in spuščajo primerne informacije v javnost. Tako da nas verjetno še čaka vroča jesen.”
Celotno oddajo si lahko ogledate na priloženem videoposnetku.
Hana Murn