“Skupina ljudi v Avstriji si s pomočjo avstrijskega stečajnega upravitelja z nezakonitimi metodami že desetletje prizadeva uničiti podjetje BIA Separtions in se polastiti premoženja ter “know-howa” izjemno uspešnega ajdovskega podjetja BIA Separations, danes SARTORIUS BIA Separations d.o.o.,” je za naš medij pojasnil ajdovski podjetnik Aleš Štrancar.
Slovenski podjetnik Aleš Štrancar, tudi solastnik medija Domovina, pravi, da se je znašel v vojni z vplivno avstrijsko kriminalno združbo (vodja Josef Schroll; ukvarjala naj bi se tudi s pranjem denarja, njeni člani pa naj bi že sedeli), ki po njegovih navedbah traja že vse od leta 2015, poročanje o njej pa naj bi bilo blokirano tako v slovenskem kot tudi v avstrijskem medijskem prostoru. Družba naj bi delovala v spregi z “gnilim” avstrijskim pravosodnim sistemom, ki naj bi opeharil že več slovenskih podjetnikov.
Bil naj bi tudi žrtev avstrijske tožilke, ki mu je menda grozila, da ga bo “zaprla skupaj z begunci in migranti”. Kot je znano, se je pred štirimi leti zgodila prodaja visokotehnološkega podjetja Bia Separations iz Ajdovščine, ki ga je ustanovil prav njegov dolgoletni direktor Štrancar, prevzem pa je bil vreden 360 milijonov. Novi lastnik je postal nemško biofamacevtsko podjetje Sartorius. Zaradi določenih očitkov, povezanih s prodajo pa Štrancarja preganja avstrijski pravosodni sistem.
Tamkajšnje specializirano tožilstvo za pregon gospodarskega kriminala, je proti njemu najprej vložilo obtožnico, s katero so zahtevali do dve leti zaporne kazni. Po poročanju nekaterih medijev, naj bi bili v ozadju njegovi njegovi posli z avstrijskim podjetjem BIA Separations, ki je v Slovenijo domnevno neupravičeno nakazalo več milijonov evrov, zatem pa šlo v stečaj. Nato naj bi Avstrijci zadevo ustavili, ker naj bi se s Štrancarjem dogovorili o plačilu kazni. Vendar pa to še ni vse.
Štrancar: gre za poskus prilastitve mojega premoženja!
Stečajni upravitelj avstrijske BIA Separations zdaj od istoimenskega slovenskega podjetja, ki ga še vedno vodi Štrancar, s tožbo zahteva plačilo 83 milijonov evrov odškodnine. Sojenje v dotični zadevi se bo začelo 28. maja 2024, Štrancar pa je prepričan, da gre za poskus prilastitve premoženja podjetja. Avstrijsko podjetje BIA Separations je bilo vrsto let 75-odstotni lastnik istoimenskega slovenskega podjetja, vanj pa naj bi denar vložile nekatere družbe tveganega kapitala, zasebni vlagatelji in dobavitelji slovenske BIA Separations z Nizozemske, Nemčije in Avstrije.
Obe podjetji je sicer vodil Štrancar, sicer tudi sam manjši solastnik avstrijskega podjetja. Vlagatelji naj bi prek Avstrije financirali razvoj slovenske BIA Separations. Ta pa je imela z avstrijskim podjetjem sklenjeno ekskluzivno pogodbo za prodajo izdelkov. Od vsakega posla slovenske BIA Separations pa je 20 odstotkov prihodkov prejelo podjetje v Avstriji. Razmerje pa je bilo končano leta 2015, ko je avstrijska družba končala v stečaju, tri leta pozneje pa naj bi ostala še brez lastniškega deleža v slovenskem podjetju. Do tega je prišlo med prisilno poravnavo slovenskega podjetja, kar naj bi sprožil Štrancar.
Dve avstrijski tožbi
Novi lastniki slovenske BIA Separations so tako postali upniki ter dolgove podjetja pretvorili v kapital. Med njimi je bil tudi Štrancar, ostali vodilni kadri v BIA Separations in poslovni partnerji, ne pa tudi vlagatelji, ki naj bi denar vlagali v razvoj podjetja (prek Avstrije). Ko so podjetje 2020 kupili novi nemški lastniki, pa naj bi lastniki avstrijskega podjetja ostali brez visoke kupnine, Štrancar pa naj bi prišel do pet odstotni delež v podjetju, ob prodaji pa naj bi vrednost deleža znašala 17 milijonov evrov. Na suhem naj bi ostali tudi upniki. Posledično naj bi bil Štrancar deležen dveh tožb. Prvi postopek naj bi sprožilo tamkajšnje specializirano tožilstvo, ki je Štrancarju očitalo poslovne goljufije in oškodovanje upnikov.
Na začetku je bilo osumljencev 12, in ker se jim ni moglo dokazati očitanega, sta naposled ostala le še dva. Proti njima je bila vložena obtožnica zaradi stečaja iz malomarnosti. Avstrijsko tožilstvo naj bi ugotovilo, da je avstrijsko podjetje BIA Separations GmbH, ki ga je vodil Štrancar, nakazalo več kot tri milijone evrov v Slovenijo, vendar pa naj bi bila ta plačila neupravičena. Po stečaju avstrijskega podjetja pa naj bi 30 upnikov prijavilo skoraj 12 milijonov evrov terjatev. Obtoženca naj bi zatem določen znesek nakazala avstrijski državi, kazenski pregon pa je bil ustavljen. S tem naj bi po mnenju tožilca odgovorna tudi priznala krivdo.
Zahteva za delež šele po uspehu slovenskega podjetja?
Zadeve zanika odvetnik podjetja Bia Separations Luka Fabiani, ki zadevo primerja z odložnim pregonom “krivda ali odgovornost gospoda Štrancarja v zvezi z nobenim očitkom ni bila ugotovljena”. V drugem primeru pa gre za 83 milijonov evrov vredno odškodninsko tožbo proti slovenski BIA Separations. Z njo stečajni upravitelj Wagner od Štrancarja in drugih zahteva sorazmerni delež kupnine od prodaje Nemcem. Odvetnik Fabiani jo ocenjuje kot zavajanje upnikov.
Fabiani: “Stečajni upravitelj takrat (…) ni želel sodelovati v sanaciji kljub večkratnim pozivom in seznanitvi o pričakovanem poslovnem preboju slovenske družbe. Njegov ugovor je bil zavrnjen, podjetje se je uspešno prestrukturiralo, postalo (kot napovedano) paradni konj na biopharma področju, nato pa je vanj lastniško vstopil koncern Sartorius.” Pristavil je še, da skuša Wagner s tožbo opravičevati vrsto svojih aktualnih in preteklih spornih ravnanj. Ob tem se po besedah odvetnika “poslužuje celo krivih ovadb zoper nekdanje poslovodstvo družbe, s katerimi sicer želi sanirati procesno okoliščino, da je tožba poleg neutemeljenosti tudi zastarana”.
Slovensko znanje pred poskusom prevzema avstrijske združbe
Skupina ljudi v Avstriji si s pomočjo avstrijskega stečajnega upravitelja z nezakonitimi metodami že desetletje prizadeva uničiti podjetje BIA Separtions in se polastiti premoženja ter “know-howa” izjemno uspešnega ajdovskega podjetja BIA Separations, danes SARTORIUS BIA Separations d.o.o.
S finančno zlorabo povzročiti stečaj avstrijske družbe BIA Separations GmbH ter posledično v stečajnem postopku prevzeti celoten know-how podjetja, je namen ozkega kroga ljudi okoli nekdanje skupine Schilling Treuhand GmbH / Livit GmbH. Obvladuje ga Josef Schroll, ki se je podobnih poslovnih prijemov posluževal tudi v drugih primerih. Povzročil je oškodovanje številnih vlagateljev in bil zaradi tega že v zaporu.
O tem so poročali tudi avstrijski mediji. Okoli 400 oškodovanih vlagateljev je v insolvenčnem postopku prijavilo za 86,9 milijona evrov terjatev. Denar je izginil, Schrolla so privedli pred kazenskega sodnika zaradi zlorabe zaupanja.
Ozadje
BIA Separations d.o.o. je od ustanovitve leta 1998 delovala kot bio-tech startup. V fazi razvoja v letu 2007 so se družbeniki odločili, da skupaj z novimi investitorji ustanovijo holdinško družbo v Avstriji – BIA Separations GmbH – in nanjo prenesejo poslovne deleže v slovenski družbi. Glavni namen in naloga avstrijskega holdinga je bila, da pridobiva finančna (investicijska) sredstva, ob tem pa je holding deloval tudi kot izključni distributer produktov hčere (tj. BIA Separations d.o.o.). V lastništvo holdinške družbe je vstopilo več različnih vlagateljev, med njimi je preko svojih družb vstopil tudi g. Josef Schroll s približno 5% deležem.
Schroll je v letih 2007 do 2015 aktivno zasledoval cilj, da povzroči insolventnost tožeče stranke (in s tem tudi tožene stranke) in da to insolventnost izkoristi za to, da bi pridobil najmanj 75% delež v tožeči stranki, s tem pa tudi popolno kontrolo nad toženo stranko. S tem namenom sta Schrollovi družbi Schilling in Livit tudi zahtevali (in deloma celo protipravno) predčasno poplačilo svojih terjatev (vloženi tvegan kapital sta začeli terjati nazaj, kot da bi šlo za posojila). Ti manevri Schillinga in Livita so povzročili likvidnostne težave in insolventnost tožeče stranke BIA Separations Avstrija ter s tem preplah med nekaterimi družbeniki in potencialnimi novimi vlagatelji.
S povzročitvijo likvidnostne stiske je Schroll skupaj z nekaterimi soinvestitorji spravil v insolvenčni in kasneje v letu 2016 stečajni postopek holdinško družbo (BIA Separations GmbH). Zaradi stečaja BIA GmbH je zašla v likvidnostne težave tudi BIA Separations d.o.o., zoper katero je bil začet postopek prisilne poravnave.
Schroll je vedel, da je podjetje glede na številna dodatna naročila vredno več 10 mio. € in da se pričakuje rast. Kljub temu je v insolvenčnem postopku nad BIA Separations d.o.o trdil, da je podjetje vredno le 1,6 mio €, da se torej ne more uspešno prestrukturirati in mora zato v stečaj. Cilj Schroll-a je bil iz stečajne mase pridobiti lastništvo nad celotnim slovenskim podjetjem za vsega 2 mio € ter ga prenesti na novo ustanovljeno podjetje v Avstriji. S tem bi oškodoval slovenske banke, zaposlene ter upnike za več kot 10 mio €. Za izvedbo tega “posla” je poskusil podkupiti tudi direktorja Štrancar-ja, ki se je temu uprl.
BIA Slovenija se je kljub vsem poskusom uspešno prestrukturirala; družbeniki, ki niso želeli sofinancirati prestrukturiranja oziroma niso hoteli dolgov pretvoriti v lastniške deleže (predvsem BIA Separations v Avstriji), so bili v postopku prisilne poravnave izključeni (razlastninjeni), njeni novi družbeniki pa so postali drugi njeni dosedanji upniki in drugi vlagatelji, ki so bili pripravljeni financirati prestrukturiranje.
Po prodoru na trg se je njena vrednost, ki temelji na prelomni tehnologiji, ki jo uporablja BIA Slovenija, povečala. V letu 2020 jo je za več 100 mio. prevzelo nemško podjetje Sartorius.
V 2023 je Wagner (stečajni upravitelj BIA Separations GmbH, ki deluje po nareku Schroll-a) vložil zoper BIA Slovenija tožbo, v kateri sedaj zatrjuje popolnoma nasprotno, kar je zatrjeval v postopku prisilne poravnave, namreč, da je bila ob začetku prisilne poravnave BIA Slovenija vredna veliko več in da prisilna poravnava (ter s tem razlastninjenje BIA GmbH) sploh ni bilo potrebna.
V prisilni poravnavi so deleže pridobili predvsem tisti, ki so konvertirali svoje terjatve. Zgodba o tem, kako je BIA Separations d.o.o. v nasprotju s pričakovanji in tudi interesi nekaterih vplivnih oseb preživela insolventnost in postala zgodba v uspehu, ni tajkunska zgodba. Prav nasprotno, vodstvo podjetja in vsi, ki so pomagali, da se negativni kapital pokrije, so tajkunsko zgodbo preprečili. Tako ostaja zgodba o uspehu tistih, ki so s trdim delom, vztrajnostjo, srčnostjo in sodelovanjem ustvarili podjetje, ki s slovenskim znanjem osvaja svetovne trge in pomaga pri reševanju življenj otrok z genskimi okvarami in rakavim bolnikom.
Danes je Sarotiruis BIA Separation podjetje z 252 zaposlenimi, med katerimi prevladujejo doktorji znanosti, magistri in znanstveniki z visoko in višješolsko izobrazbo v povprečju stari 35 let. S svojimi izdelki in storitvami sodeluje pri razvoju zdravil – tudi za genske okvare, ki predstavljajo pravo revolucijo pri zdravljenju prirojenih genskih napak, v razvojnih predkliničnih fazah zdravil za zdravljenje posameznih oblik raka, tudi diabetesa, in prečiščevanju učinkovin (na primer cepiva za influenco, zika, malarijo, RSV, HPV itd).
Podjetje ima mednarodno zaščitenih več deset patentov za postopke in izdelke, med drugim monolitne kolone, že omenjeni PATFix, Plates, storitve postopkov prečiščevanja različnih zdravilnih učinkovin za stranke, pri čemer so patenti večinoma vezani na procese in ne na produkte. Poslovne partnerje, za katere prečiščuje učinkovine ali sodeluje pri razvoju zdravil ali metod za te postopke, pa imajo kar v 80 % v ZDA, sledijo azijski partnerji. Med njimi velja omeniti Arcturus, BioNet Asia, Arnav, BioTech, Teknova, Exopharm, Pharmaron, VivaZome, Nuvonis, Andelyn in seveda Avexis/Novartis, ki je z zdravilom (učinkovino so v razvojni fazi prečiščevali prav v ajdovskem podjetju) pomagal slovenskemu dečku z gensko okvaro Krisu, da je shodil.
Sartorius BIA Separations je edinstvena biotehnološka družba pri nas, katere glavna dejavnost je proizvodnja t. i. inteligentnih filtrov: družba je razvila lastno tehnologijo in orodje za kromatografsko ločevanje različnih (bio) molekul, predvsem v procesih proizvodnje, čiščenja in diagnostike. Ukvarjajo se s proizvodnjo, marketingom in razvojem CIM (Convective lnteraction Media) monolitnih kolon za pridelavo biofarmacevtikov in kitov za pridelavo biofarmacevtikov. Biofarmacevtiki ali biološka zdravila so zdravila proizvedena s pomočjo tehnik molekulske in celične biologije, ki so po kemijski zgradbi proteini, molekule DNK ter virusni delci.
Domen Mezeg