V prvoaprilski izdaji Odlazkovega časopisa Svet24 je bil objavljen tudi obsežen intervju z vodilno kandidatko LMŠ-jeve liste za evropske parlamentarne volitve, ki bodo 26. maja 2019. Navkljub obsegu štirih strani pa ni bilo v pogovoru z Jovevo povedano nič konkretnega.
Letošnje evropske parlamentarne volitve so nekaj manj kot dva meseca stran, a je predvolilno obdobje poskrbelo s kar nekaj presenečenji. Videli smo že skupni nastop SDS in SLS, v SAB so vodilno kandidatko Angeliko Mlinar našli v Avstriji, NSi je ob pomanjkanju lastnih kadrov na pomoč priskočil član SDS Žiga Turk, v LMŠ pa so za vodilno kandidatko postavili novinarko Ireno Jovevo, ki je pred tem Marjanu Šarcu pela hvalospeve na POP TV.
Ob tem pa je prišel tudi čas, da bi slovenski javnosti približali novinarko makedonskih korenin. Vsekakor pa je ob branju intervjuja z Jovevo, ki je bil objavljen v glasilu medijskega tajkuna Martina Odlazka, presenetilo, kako zelo je podobna premierju Šarcu. Namreč, količina konkretno povedanih reči je bila neizmerljiva. A le zato, ker ni bilo nobene vsebine.
“Ste lahko bolj konkretni?”
Joveva je v intervjuju ponavljala vse tiste parole, o katerih že vsi vrabci čivkajo. Volilno telo je apatično, Jean-Claude Juncker ima težave s “komunikacijo”, potrebujemo skupno varnostno in migracijsko politiko, zadeve potekajo prepočasi. Šlo je celo tako daleč, da ji je še sam novinar postavil vprašanje: “Ste lahko bolj konkretni?”, ko je povedala, da je po njenem mnenju za nečutenje evropske politike “kriv tudi del politične garniture, zato je treba nekaj spremeniti”.
Kako zelo se bo Joveva zavzemala za slovenske nacionalne interese v Evropskem parlamentu, dovolj pove že njena magistrska naloga iz leta 2017, naslovljena “Odnos Evropske unije do makedonskega nacionalnega vprašanja”. Da se je novinarka makedonskih korenin v svojem magisteriju posvetila vprašanju makedonskega nacionalizma, je zgolj naključje. Tako kot je bilo golo naključje, da se je nekoč pritoževala nad EU, “potem pa dobiš priložnost, da dejansko postaneš del tega sistema”.
Zgolj naključje je tudi njen intervju za Svet24. Odlazek namreč velja za medijskega magnata, ki naj bi imel pod svojim vplivom številne znane lobiste, v ožji krog njegovih sodelavcev pa naj bi spadala tudi razvpita Branka Neffat (sicer tudi njegova pravna svetovalka), ki naj bi za odpadkovni lobi opravljala številne svetovalne posle, prav tako naj bi lobirala in v levičarske vlade nastavila številne marionete.
Interesi tajkunov
Izjemno učinkovito naj bi Odlazek obvladoval tudi vsa večja slovenska komunalna podjetja, saj je direktorje, ki naj bi jih sam postavil na njihove položaje, pogosto vozil na jadranje v Split, kjer naj bi imel medijski mogotec tudi svojo vilo v vrednosti več milijonov evrov. Z Odlazkom naj bi pogosto jadrali tudi vodilni iz Agencije Republike Slovenije za okolje. Svoj odpadkovni imperij naj bi Odlazek sicer zgradil po letu 2005 – njegov vpliv in moč pa naj bi izhajala ravno iz njegove odlično pripravljene medijske mreže, saj je poznal grehe aktualnih politikov in jih tako izsiljeval v zameno za pridobitev različnih okoljevarstvenih dovoljenj in nepovratnih finančnih sredstev.
A to so le naključja. Dovolj pove tudi to, da vodilna kandidatka liste LMŠ za evropske volitve sploh še ni članica stranke, ki jo bo zastopala. Ob tem pa trdi, da je njena “novinarska zgodba (zanjo) zaključena, ne glede na to, kaj se bo v prihodnje dogajalo”.
“Evroskeptične” države bi bilo potrebno kaznovati
Medtem ko je sama skozi svojo novinarsko kariero močno navijala za migrante, zdaj umirja žogo. Tako kot je nekoč Šarec v predvolilni kampanji trdil, da je potrebno zavarovati meje, potem pa brez najmanjšega občutka sramu predlagal proračun, ki je migrantom zagotovil več milijonov evrov za oskrbo s hrano. Da o izdajstvu slovenskih državljanov s sprejetjem Globalnega dogovora varnih, urejenih in rednih migracijah sploh ne govorimo.
“Morda bi bilo treba biti tu bolj strog do nekaterih držav, ki so evroskeptične oziroma se obnašajo drugače, kot bi se morale, čeprav vedo, da je skupno sodelovanje nujno v takih primerih. Na to pa pozabijo v primerih, ko imajo neke koristi od Evropske unije, na primer finančne,” meni Joveva o težavah pri vzpostavljanju enotne varnostne in migracijske politike.
R. O.