To je cesarica, ki so jo želeli zaradi njene razuzdanosti izbrisati iz zgodovine

Datum:

Pogosto slišimo zgodbe o ženskah iz davnih časov s pomembnimi vlogami. Mnoge med njimi so predstavljene kot svetnice, matere, vzornice, so pa tudi takšne, ki jih je zgodovina sama hotela na nek način izbrisati. Te ženske so večinoma sinonim za razuzdanost, nemoralnost in nečistovanje. Ena izmed teh je tudi rimska cesarica Messalina. Postala je znana po svoji neomajni želji po spolnosti. In čeprav je rimski senat naredil vse, da bi bilo njeno ime pozabljeno, do danes prihajajo informacije o njenem neustavljivem poželenju. Mnoge Messalinine slike se niso ohranile, saj so bili z odločitvijo senata uničeni vsi kipi in slike, ki prikazujejo cesarico.

Messalina je bila tretja žena cesarja Klavdija, zgodovina pa se je spominja kot najbolj promiskuitetno žensko rimskega cesarstva. Valerija Messalina ni bila stara več kot 18 let, ko se je leta 38 poročila s 47-letnim Tiberijem Klavdijem Neronom Germanikom, dvakrat ločenim, očetom dveh otrok.

Poroka je bila za Klavdija velika čast, saj so bile njegove prejšnje žene v primerjavi z Messalino nižjega statusa. Za Messalino pa je bila poroka verjetno manj razburljiva. Njen novi mož je bil družini pravzaprav v sramoto. Imel je vidne pomanjkljivosti, zaradi katerih naj bi ga mati označila za pošast, prastric Avgust mu je prepovedal sedeti v javnosti z ostalimi člani družine, stric Tiberij pa ga je odstranil z vseh javnih funkcij. Cesarski Rim je bil sovražen kraj za invalide in nihče ni vedel tega bolje kot Klavdij.

Par je hitro dobil dva otroka in Klavdij je nepričakovano postal cesar. Potem ko je bil tedanji cesar Kaligula umorjen leta 41 našega štetja, se je Klavdij zatekel v vojaška taborišča in dva dni preživel v barantanju, da bi prepričal senat, da ga sprejme za cesarja, Messalina pa je postala cesarica.

Messalina (Foto: Wikipedija)

Razvpita cesarica
Da je cesarica ni popolnoma pozabljena, gre zasluga zgodovinarjema Suetoniusu in Tacitu ter pesniku Juvenalu. Valerija Mesalina si je lahko privoščila zabave z ujetniki, sužnji in gladiatorji. To sredstvo zabave so uporabljale številne plemenite ženske starega Rima. Toda Valeriji ni bilo dovolj. Juvenal jo je imenuje “cesarska vlačuga” in trdil, da je Messalina skoraj vsak večer obiskala bordel, kjer so jo pod krinko prostitutke dali vsem. Njen spolni apetit je bil neuničljiv: partnerje je menjala vsake pol ure. Ko je rimska cesarica organizirala tekmo z eno od lokalnih prostitutk, in ko se je ob zori predala, tako da je služila 25 strankam (približno toliko kot Messalina), se je prva dama cesarstva predala še 25 moškim, ki so jih sprejeli s svojo staro strastjo.

Kasneje se je Messalinin bordel preselil v cesarsko palačo, kjer so moški plačevali za seks z njo in drugimi aristokratkami, od katerih je nekatere Messalina prisilila v spolno dejavnost.

Novejši kip Messaline (Foto: Wikipedija)

Izdaja in poroka
Zgodovinar Tacit je glavni vir informacij o Messalininem zadnjem škandalu. Messalina je začela ljubezensko razmerje s senatorjem Gaiusom Siliusem. Njuna afera je trajala, dokler ni zanjo izvedela javnost. Silius se je ločil od žene, vendar se Messalina moža ni mogla znebiti. Ljubimca pa sta se vseeno poročila, ko je bil Klavdij zunaj mesta. Messalina si je nadela rumeno poročno tančico in se javno sprehodila po ulicah do Siliusinega doma, kjer sta si izmenjali zaobljube.

O pomenu tega dne sodobni zgodovinarji še vedno razpravljajo. Je bila to prava poroka ali predstava? Je šlo za poskus državnega udara in ne le za predrzno žalitev? Nekateri ta dan označujejo kot poskus strmoglavljenja Klavdija.

Resnica ne bo nikoli znana, saj nihče od njiju ni preživel tiste noči. Ko so govorice dosegle Klavdija, je ta takoj ukazal ženino aretacijo, Siliusa pa so pripeljali pred Klavdija v vojaški tabor, kjer so ga takoj usmrtili zaradi izdaje. Klavdij pa je še dolgo odločal ženini usodi, bila je mati njegovih otrok in ženska, ki jo je očitno ljubil. Odločil se je, da ji bo prisluhnil, toda Klavdijevi privrženci so vzeli stvari v svoje roke. Rimskim stotnikom so povedali, da jim je cesar ukazal, naj usmrtijo Messalino.

Rimska vlada je za Mesalino izbrisala njeno ime z javnih in zasebnih krajev ter uničila njene kipe. Toda uradni izbris iz zgodovine ni povzročil, da bi Messalina povsem zbledela. Namesto tega so njeni spolni apetiti in bigamični zakon sprožili govorice, šale in trače, ki so presegli vse druge v zgodovini.

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Velik udarec za Tonina: Peterle iz NSi podprl SLS kandidata za evropske volitve

Krščanski demokrat Lojze Peterle je podprl Marka Balažica kot...

[Soočenje] Breznik: Evropo moramo pomladiti

"Mislim da ni politika ali politične stranke, ki tega...

Nova nizozemska vlada bo veleposlaništvo preselila v Jeruzalem

Nova nizozemska koalicija, sestavljena iz štirih strank, se je...