Le kako verjeti, da je pod Golobovo vlado mogoče imeti varno, demokratično državo z neodvisnimi in korektnimi institucijami, ko pa so vodilni ljudje v omenjenih institucijah vidno “opredeljeni” in pristranski? Ni čudno, da slovenski policiji morala pada, ko pa celo nekatere visoke institucije kažejo naklonjenost nasilnežem in kriminalcem in ne tistim, ki jih varuje. Konkretno govorimo o Simonu Savskem, namestniku predsednika na Komisiji za preprečevanje korupcije, ki je na družbenem omrežju Facebook jasno definiral svojo “opredeljenost”. Glede na slednje ne preseneča, da se KPK ni zdelo sporno vračanje kazni protestnikom, ki so razgrajali med pandemijo – saj so očitno vsi na isti strani.
Kljub obetavnim podatkom glede stopnje varnosti se zdi, da vedno pogosteje slišimo novice o nasilnih dejanjih. Vse ima svoje posledice in glede na to, da imamo na oblasti vlado, ki nasilneže z vračanjem kazni podpira, hkrati pa demonizira policijo, ne čudi, da je policiji padla morala, saj – zakaj bi tvegali življenja proti kriminalcem, ko pa so sami označeni za kriminalce. Sramotno pa je, da je protipolicijska retorika postala del nacionalnega govora, hkrati pa jo poleg vlade podpirajo tudi nekatere druge institucije, tudi tista, ki bi morala biti neodvisna. KPK, namreč.
Že lani je slovenska policija omenila, da je kadrovska podhranjenost v policiji vedno bolj resna. In vedno jasneje je, da si vedno manj policistov želi ostati, ko pa jih Golobova vlada že od prihoda na oblast obrekuje in demonizira. Vire in opremo je mogoče zamenjati ali dobiti novo, vendar je veliko težje zamenjati dobre, izkušene policiste – zlasti zdaj, ko si je težko predstavljati, zakaj bi kdo želel postati policist. Zakaj bi se moški in ženske prijavili na delo, kjer so redno označeni za najhujše vrste kriminalcev?
Sramotno je, da je protipolicijska retorika postala del nacionalnega govora
Vračanje kazni protestnikom, ki so vidno razgrajali, uničevali tujo lastnino in ogrožali državljane, policijo predstavlja kot “tiste slabe”, celo nemoralne, ker so opravljali svoje delo. Čeprav je jasno, da je to daleč od resnice in da se nas večina strinja s tem, da so policisti junaki, očitno to ne velja niti za predsednika vlade Roberta Goloba niti ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan niti ni veljalo za nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar, ki je na koncu vztrajala s svojo korektnostjo in integriteto (in odletela). Kljub nesoglasjem in nekoherentnosi v svojih besedah je na koncu le obveljalo, da se vsi postavijo na stran kriminalcev.
Sramotno je, da je protipolicijska retorika postala tako sprejet del našega nacionalnega pogovora – in da ji je pomežiknilo ali jo podprlo toliko vladnih predstavnikov, ostalih “zagovornikov civilne družbe” in celo institucij. Pa če omenimo konkretno kar KPK, za katero je že odvetnik Damijan Terpin lani dejal, da bi “vladno namero z vso resnostjo obravnavati komisija za preprečevanje korupcije“, saj da je ta svojevrstna in polna korupcijskih tveganj. Goriški odvetnik je ob tem spomnil na predvolilne obljube trenutnih koalicijskih partnerjev, ki so takrat še potencialnim volivcem obljubljali amnestijo v primeru, da se bodo dokopali do oblasti. O tem je povedal: “V trenutnem pravnem okvirju gre za izredno sumljivo potezo, ki bi jo morala z vso resnostjo obravnavati komisija za preprečevanje korupcije. Ta vlada jim je to obljubljala, sedaj pa želi izpolniti obljubo, ki je v nasprotju z zakonom.” Po odvetnikovem mnenju je vlada Roberta Goloba tako že z enim svojih prvih ukrepov povsem povozila svoje predvolilne obljube o pravni državi.
“Neodvisna” KPK vidno odvisna
Pa je to sploh čudno, ko pa so v KPK zaposleni vidno odvisni ljudje, kot je recimo, namestnik predsednika KPK. Ta je namreč na objavo v prid policije in vedno bolj uničene družbe, pomanjkanje vrednot in nespoštovanja do policije, krivdo (kot večina levičarjev in levičarskih aktivistov) pripisal nekdanjemu premierju Janezu Janši in notranjemu ministru Alešu Hojsu, češ “da si on takega liderja ne želi” in da “verjame, da bodo tudi tile policisti vandalizem in napad na policista ustrezno obravnavali”.
Objava na Facebooku in njegov komentar se je nanašal na sobotni napad na shodu balkanskih anarhistov, ki so nasilno pretepli nekaj policistov, o enem, ki je napad prijavil, smo poročali tukaj.
Zakaj policija ne ukrepa?
In policiji je vidno padla morala. Nenazadnje smo še nedavno poročali o incidentu, ko bi policistko ustrelil pobesneli Dolenjec, nakar si je sodil sam. Že tukaj bi lahko posredoval policist in upravičeno uporabil orožje, pa ga ni. Policaji bi se tokrat lahko ubranili in napadli anarhiste nazaj, pa so jih raje ignorirali. Ob tem se lahko vsakdo vpraša, čemu in zakaj policisti ne reagirajo. Spomnimo, da so reagirali in se odzvali situaciji primerno v času nasilnih protestov med pandemijo. Kaj so dobili v zameno? Demoniziranje, kritiziranje policijskega dela, medtem ko so kriminalcem in nasilnežem vrnili kazni. Le kako od policije pričakovati kaj drugega kot velik padec morale zahvaljujoč Golobovi vladi ali, kot je zapisal Žiga Turk na Twitterju: “To je zato, ker so se oblastniki pravniško (ne pa prav in pravno) lotili policajev, ki so skrbeli za red in mir v času razgrajanja kolesariata. Policaji niso tako neumni kot v šalah. Preganjali bodo samo še bogaboječe državljane, ki so v coni 30 vozili 40.”
To so ljudje, ki jih pokličemo, ko imamo prometno nesrečo, vidimo nekoga v težavah ali stiski ali se bojimo za svojo varnost. To so ljudje, ki tečejo proti nevarnosti in nasilju, ko je naravna reakcija bežati pred njim. Policisti si zaslužijo spoštovanje najvišje stopnje, ki pa ga od Golobove vlade ne dobijo.
Ana Horvat