Da se v zakulisju Bele hiše dogaja veliko več, kot se dozdeva javnosti, je jasno samo po sebi. S Trumpovim prihodom so napetosti med posamezniki v Beli hiši, ki želijo napredovati s svojo lastno agendo in ne predsednikovo, postale samo še toliko bolj očitne zaradi dokaj hitrega pretoka ljudi, ki prihajajo in odhajajo iz Trumpove administracije. A najbolj je v zadnjem času presenetila ravno prva dama, ki je pokazala, da tudi sama obvlada politične igrice znotraj Bele hiše.
Trumpovo administracijo je v zadnjih letih zaznamovala hitrost odstopov in odstavitev. Tempo je hiter, Trump neumoren in ni jih veliko, ki lahko zdržijo dolgo. Pričakovati je, da se med člani administracije v Beli hiši pojavljajo spori, navsezadnje vsakdo želi promovirati svojo lastno politično pozicijo in stvar, za katero se zavzema. Vseeno je nedavno presenetila poteza prve dame Melanie Trump.
Če je Trumpova veljala za prvo damo, ki se bolj simbolično ukvarja s politiko, je s potezo, ki je privedla do odstavitve Mire Ricardel, pokazala, da zna pokazati kremplje. Ricardelova je bila donedavno namestnica Trumpovega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona. Tako Ricardelova kot Bolton spadata v skupino neokonservativcev, ki v Rusiji podobno vidijo največjega sovražnika. Glede na to, da je to skupina politikov, ki svojih pogledov na svetovno politiko ni spremenila vse od hladne vojne, ne preseneča, da je v njihovih očeh še vedno Rusija največji sovražnik.
Kdo je Ricardelova?
Ricardelovo je v politiko zaneslo že zelo zgodaj. Leta 1982 je diplomirala iz zunanje politike na prestižni univerzi Georgetown, kjer je bila tudi članica ‘sestrščine’ Delta Phi Epsilon, edine profesionalne študentske organizacije za zunanjo politiko v ZDA. Njen oče Petar Radielović je bil aktiven član HNV (Hrvaški narodni svet), ravno tako pa je, kot poroča Advance, ustanovil Croatia Information Service, organizacijo, ki se je med drugim ukvarjala z izdajanjem knjig avtorjev, ki so bili v Jugoslaviji prepovedani.
Po opravljenem doktorskem študiju prava se je Ricardelova (takrat poročena Baratta) s 26 leti zaposlila na zunanjem ministrstvu, in sicer kot namestnica direktorja za kongresna vprašanja v agenciji za nadzor oboroževanja in razorožitev. Že takrat se je začelo kazati njeno “jastrebovstvo”, ki je tako značilno za vedno vojne željne neokonservativce.
Njena kariera pa je hitro napredovala. Po treh letih na zunanjem ministrstvu je leta 1989 postala pomočnica republikanskega predstavnika Boba Dolea, ki je takrat vodil senat. Njen vpliv pa je bilo čutiti tudi v odnosu ZDA do konflikta v Jugoslaviji, kjer je po navedbah virov prav Ricardelova oblikovala stališča Dolea do konfliktov na Hrvaškem in v BiH. Kakor je povedal eden od uradnikov: “Ona pozna te probleme in zdaj tudi on pozna te probleme.”
Njen sloves dosegel vrh v administraciji mlajšega Busha
Tudi Richard Perle, ki je delal na Daytonskem sporazumu, je omenil njen vpliv, ko je rekel, da “izvzemši Richarda Holbrookea, je Mira najvplivnejša posameznica, ki je beseda o oblikovanju ameriške politike glede Balkana”. Ravno tako je pomagala pri lobiranju hrvaških diplomatov, ki so dosegli prvo ameriško resolucijo o agresiji na Hrvaško in BiH. Njena kariera bi najbrž še dodatno eksplodirala, če bi Dole zmagal na predsedniških volitvah, a je izgubil proti Billu Clintonu. Ricardelova je na tej točki odšla k Freedom House, mislišču, ki je simbol neokonservativizma. Zatem je postala neodvisna svetovalka v New Yorku.
S povratkom republikancev v Belo hišo se je administraciji Georga W. Busha pridružila tudi Ricardelova, ki je postala namestnica pomočnika ministra za obrambo za mednarodno varnost Evrazije, njene naloge pa so zajemale krepitev ameriških interesov na Kavkazu, v centralni Aziji in na Balkanu. V obdobju 2003-2005 pa je bila pomočnica ministra za obrambo za mednarodna vprašanja o varnosti glede vprašanj Evrope, Evrazije, Nata, jedrskih sil, raketne obrambe in nadzora orožja.
Zatem je bila v letih 2006-2015 podpredsednica za strateške raketne in obrambne sisteme v Boeingu. Ko se ji je iztekel mandat, je krajši čas delala kot lobistka, preden je prišla v Belo hišo skupaj s Trumpovo administracijo. Čeprav je sama skušala priti v obrambni sektor, ji tega niso dopuščali spori z obrambnim ministrom Jimom Mattisom. Mattis, kot nekdo, ki se je dejansko boril in poveljeval v vojni, je bolj preudaren kot marsikateri karierni politik, ki je o vojni skozi svojo kariero zgolj govoril. Ricardelova mu vseeno ni ostala dolžna in je poskrbela za blokado določenih Mattisovih izbrancev rekoč, da so pred tem podpirali Hillary Clinton.
Trump jo je vzel pod svoje okrilje, ona pa mu je vrnila z izdajanjem informacij
Trump jo je vzel v svojo administracijo in ji zagotovil položaj znotraj ministrstva za gospodarstvo, a s tem ni bila zadovoljna glede na celotno kariero, ki jo je zgradila na zunanji politiki in orožarski industriji. Ob prvi priložnosti, ki se ji je ponudila s prihodom Boltona v Belo hišo, je zapustila ministrstvo za gospodarstvo in postala Boltonova pomočnica. V nekaj mesecih na položajih je uspela ustvariti sovražnike znotraj Bele hiše, še najbolj zaradi dejstva, da naj bi bila odgovorna za curljanje informacij v medije z namenom očrnitve svojih nasprotnikov znotraj administracije. Ravno tako naj bi bila ideološko zaslepljena in predana svojim ciljem.
Ravno tako se je nadaljeval spor z Mattisom in vodjo kabineta Bele hiše Johnom Kellyjem, a nobeden od njiju ni bil v položaju, da bi se je lahko odkrižal. Vse dokler ni stopila na žulj prvi dami ZDA. Ko je namreč Trumpova v oktobru začela s turnejo po Afriki, je prišlo do problemov pri organizaciji tako v zvezi z letalskimi kartami in nato še s hotelsko namestitvijo, kjer naj bi imela prste vmes ravno Ricardelova. Slednja naj bi v medije tudi dajala lažne zgodbe o tem, kako naj bi Trumpova bivala v hotelih za deset tisoč evrov na noč.
Ivan Šokić