Tisti, ki imajo največ masla na glavi, se ponavadi najraje oglašajo in moralizirajo. To je še posebej mogoče, ko imaš na svoji strani kakšnega od osrednjih medijev. Intervju upokojenega policista Vlada Ščavničarja, ki ga je ta za portal 24ur podal decembra lani, je policijo prikazal v negativni luči, torej v smislu, kako naj bi ta na račun novega vodstva izgubljala spoštovanje, ugled, strokovnost, policisti pa naj bi po njegovo postali kot vojaki, ki nimajo več možnosti lastnega razmišljanja. Ščavničarja so prikazali kot policista z ogromno izkušnjami, pri tem pa so seveda zamolčali, da je bil ta osumljen storitve kaznivih dejanj, zaznana pa je bila tudi kontinuiteta nevestnega opravljanja nalog vodje enote. Če bi ob vsem navedli še to, bi to omenjeno kritiko postavilo v povsem drugačno luč. Tega seveda povsem “naključno” niso storili.
Upokojeni policist Vlado Ščavničar je 35 let opravljal delo policista, v intervjuju z naslovom “Imamo policijskega ministra in policiste, ki postajajo vojaki” pa je poudaril, da so po njegovo leta in leta dela z ljudmi šla v nič. “Smo samo še organ, ki kaznuje. Policisti niso več odločevalci, pač pa le še izvrševalci, ki nimajo več možnosti razmišljati s svojo glavo. Tisto, kar so se naučili v svoji karieri, nič več ne pomeni. Postajajo vojaki,” je izpostavil pompozno.
Hojsa označuje za policijskega ministra
V pogovoru okrog situacije na Policiji, napetostih na ulicah, izgredih in morebitnih napakah je med drugim izrazil kritiko na račun izvedbe policijskega varovanja na shodih in protestih. Izrazil je nestrinjanje z uporabo vodnega topa in solzivca, čeprav je bil ta uporabljen tudi pri drugih policijah v Evropski uniji. Kakorkoli, sam pravi, da bi bilo mogoče uporabiti milejša sredstva, kot je denimo konjenico ali posebno policijsko enoto. “Je pa tukaj vprašanje, kaj želi doseči politika. Dejstvo je, da imamo policijskega ministra in ne ministra za notranje zadeve. Ministra, ki se direktno spušča v debato, kako naj bi Policija obvladovala svojo taktiko in metodiko. Komentira, zahteva in ukazuje, kar je zame nedopustno,” je na račun ministra Aleša Hojsa dodal in izpostavil prepričanje, da naj bi policija izgubljala ugled, spoštovanje, strokovnost.
Ščavničar se tukaj ni ustavil in je v znak kritike dodal, da so mu policisti, s katerimi je še v stiku, povedali, da naj ne bi bili več odločevalci, ampak le še izvrševalci. “Zdaj pa vse, kar si se naučil v svoji karieri – od šolanja do dela na terenu, znanja in izkušenj – ne pomeni nič več. Jaz kot strokovnjak na nekem področju nimam več možnosti razmišljati s svojo glavo in odločati. Vse skupaj pelje v to, da policisti postajajo vojaki …,” je izpostavil. Z navedbami je Ščavničar na nekompetenten način komentiral konkretne postopke policije. Pavšalno je navajal policijske postopke glede obvladovanja dejanske situacije, komentiral dogajanje v operativnem štabu, čeprav tam dejansko sploh ni bil prisoten. Komentiral je tudi policijsko delo v skupnosti, pri čemer je navajal, da danes ni nič usmerjeno v to, kaj bo po tem. Trdil je, da policija izgublja ugled, strokovnost, spoštovanje, kar pa ne drži. Prav tako je dal vedeti, da se ne strinja s predlogom notranjega ministra, da bi stroške varovanja shodov morali plačati organizatorji protestov. Očitno meni, da bi stroške morali kriti kar davkoplačevalci. Naj razume, kdor more.
Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je Ščavničar s svojimi navedbami škodil interesom in ugledu policije. Ker je podajal mnenja in izjave o policiji, katerih izključni namen je bil sramotitev oziroma zaničevanje policije mu je bila odpovedana pogodba o prostovoljni službi v pomožni policiji, ki je bila podpisana 8. julija 2019 za čas od 15. julija 2019 do 15. julija 2024, in na podlagi katere je bil ta razporejen v Policijsko upravo Ljubljana. “Pogodba zavezuje, da se je potrebno vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo delo ter naravo dejavnosti policiji materialno ali moralno škodujejo, ali bi lahko škodovale interesom policije”, so obrazložili na policiji. S širjenjem neresničnih, neizkazanih in zavajajočih podatkov je opustil dolžnost iz drugega odstavka 15. člena pogodbe, da se v času izvrševanja pogodbenih obveznosti vzdrži takšnih ravnanj, ki bi bila v navzkrižju interesov policije. Ravnanje Ščavničarja je bilo tudi v nasprotju z določbami Kodeksa policijske etike, ki predstavlja moralno-etične standarde policije in je namenjen ozaveščanju policistov o pomenu spoštovanja etičnih načel in krepitvi etičnega oziroma moralnega ravnanja v praksi.
Tudi v zasebnem življenju morajo policisti po 4. členu Kodeksa policijske etike skrbeti za varovanje ter utrjevanje svojega ugleda in ugleda policijske organizacije. Pri tem pa morajo policisti posebej skrbeti za krepitev integritete v policijski organizaciji. Kot pomožni policist pa bi se moral Ščavničar tudi zavedati, da je ravnanje, ki si ga je privoščil v sodelovanju s 24ur, tudi v nasprotju s seznamom vrednot in vrlin policistov, ki je priložen Kodeksu policijske etike, iz katerega izhaja, da imajo policisti visoko stopnjo integritete in da pri njih obstaja zavedanje, da policijska izkaznica pomeni odgovornost in javno zaupanje policiji. Njegovo ravnanje pa je bilo tudi v nasprotju z usmeritvami za delo policije na področju odnosov z javnostmi. Uslužbenec policije lahko odgovarja o svojem deli in v splošnih obrisih, o poslanstvu in vlogi policije, navaja lahko torej le dejstva, ne pa da izraža osebne ocene, stališča in komentarje v zvezi s posameznimi primeri ali osebami.
Ščavničar ima precej masla na glavi
Nič čudnega tako ni, da je na račun kršitve pogodbene določbe v januarju prišlo do enostranske odpovedi pogodbe pomožnemu policistu Ščavničarju. Ščavničarju se je namreč med drugim očitala storitev kaznivega dejanja Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika. Šlo je za dogajanje v zvezi s policistom iz Policijske postaje Grosuplje E. A., 24. oktobra 2013. Ker je ta na avtocesti iz smeri Grosupljega proti Ljubljani prekoračil dovoljeno hitrost, mu je bil izdan plačilni nalog. Po prejetju plačilnega naloga je ta svojega komandirja Ščavničarja prosil, da mu je izdal potrdilo, s katerim je ta potrdil, da naj bi bil v času storitve prekrška v službi. To potrdilo je tako policist uporabil z namenom, da je prišlo do odprave plačilnega naloga, postopek pa s tem ustavljen. Omenjeni policist je bil sicer še skupaj s tremi razporejen v službo med 12. in 24. uro, ni pa bil ugotovljen vzrok, zakaj bi ravno on delal podaljšano (do 2. ure). Dva policista sta celo podala izjavo in povedala, da sta ga po zaključku službe videla, kako se je odpeljal. Nič čudnega, da so iz sosledja dogodkov izhajali razlogi za sum, da je policist izpolnil elemente kaznivega dejanja, prav tako pa tudi Ščavničar.
Daleč od tega, da se je Ščavničarju le enkrat očitalo zlorabo uradnega položaja. 12. januarja 2014 je namreč policist Policijske postaje Grosuplje D. Z. v jutranjih urah prekoračil največjo dovoljeno hitrost skozi naselje Beltinci po Panonski ulici, kar je bilo tudi ugotovljeno s strani stacionarnega radarskega merilnika hitrosti. Z namenom, da bi se ta izognil kazni je komandirja Ščavničarja naščuval, da je za nazaj spremenil dnevni razpored dela. Na ta način je prikazal, da naj bi bil ta v času prekrška v službi. Izdano mu je bilo tudi potrdilo, s čimer je Ščavničar zlorabil svoj uradni položaj. Z. je namreč na podlagi tega vložil zahtevo za sodno varstvo zoper izdani plačilni nalog in plačilni nalog mu je bil odpravljen. Kakorkoli, ugotovljeno je bilo, da je Ščavničar vpisal lažne podatke glede časovnega okvirja, v katerem je delal Z.. Ščavničar je s svojim ravnanjem izpolnil znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po 259. členu z namenom, da bi se policist Z. izognil kazni za storjeni prekršek.
Zoper Ščavničarja je bil 19. decembra 2014 na račun njegovega ravnanja podan predlog za izdajo pisnega opozorila zaradi kršenja pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. V skladu z nadzorom je bilo ugotovljeno, da Ščavničar vzbuja resen dvom v svojo strokovnost in tudi zakonitost dela. Znana dejstva v zvezi s postopkom pri prekrškovnem organu in neevidentiran oz. neznan razlog podaljšanja službe policista ter odreditev nadurnega dela brez obrazložitve razloga, posledično tudi izplačilo nadur, nakazujejo ali na zlorabo položaja komandirja ali na njegovo nevestno opravljanje nalog, je bilo ugotovljeno. Preiskovanje sumov storitve kaznivega dejanja je nato prevzel posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva RS.
Vidna kontinuiteta nevestnega opravljanja nalog vodje enote
V okviru predmetnega nadzora nad delom delavcev na Policijski postaji Grosuplje so bile ugotovljene tudi druge nepravilnosti v zvezi z evidentiranjem dokumentov in reševanjem zadev (zadeve niso bile zložene v ovoju, pri posameznih zadevah ni bil voden ali priložen podpis zadeve, zadeve, ki so bile rešene, niso bile zložene v ovoju), dnevnim razporedom dela (neredno izpolnjevanje obrazca za nadurno delo, pomanjkljivo izpolnjevanje rubrik evidenčnega lista o spremembah dnevnega razporeda dela, nepravočasno izdelani razporedi za delo itd.), metodologijo razporejanja na delo (neupoštevanje navodil delodajalca o zagotavljanju dela starešin v popoldanskem času in med vikendi, neupoštevanje 11-urnega počitka, nepravilno obračunan in izplačan dodatek za delo po posebnem razporedu, prekoračitev tedenske omejitve števila delovnih ur, fiktivni razpored dela) in delovnim nalogom in poročilom o opravljenem delu. Ugotovitve so izkazale kontinuiteto nevestnega opravljanja nalog vodje enote.
Policistova osnovna naloga je preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom, zbiranje dokazov in raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov, ne pa, da ta dejanja, ki jih je treba preganjati in preiskovati, sam izvršuje. Prav tako so policisti zavezani k spoštovanju ustave in zakonov ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kodeks policijske etike pa določa, da morajo policisti pri opravljanju svojega dela skrbeti za varovanje in utrjevanje lastnega ugleda in ugleda policijske organizacije. Glede na Ščavničarjevo ravnanje je naravnost smešno, da se čuti poslanega za kritiziranje kogarkoli. Najprej je namreč potrebno pomesti pod svojim pragom. Očitno pa je veliko lažje udrihati nad tistimi, ki jih ne maraš in se celo predstavljati kot nekakšno žrtev, ker ti je bila na račun kršitve pogodbene določbe enostransko odpovedana pogodba.
Sara Kovač