V SDS in NSi vložili zahtevo za oceno ustavnosti Zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike

Ko je Državni zbor na izredni seji, 21. julija letos, sprejel Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, je bila pri tem uporabljena specifična zakonodajna tehnika noveliranja (t.i. omnibus pristop). “Zakon vsebuje določbe, s katerimi se posega v 11 veljavnih zakonov, pri čemer nekatere spremembe veljavnih zakonov, v katere posega predmetni zakon, še niso stopile v veljavo,” ob tem poudarjajo v poslanskih skupinah.

Zaradi navedenega po besedah obeh poslanskih skupin niti ni mogoče govoriti o oceni stanja oziroma škodljivih posledicah veljavnih zakonov v katere posega predmetni zakon, niti ni utemeljenih in stvarnih razlogov za sprejem ter uveljavitev predmetnega zakona, katerega vsebinski cilj je odprava določenih sprejetih zakonskih sprememb iz političnih razlogov, kar ne zagotavlja pravne varnosti, enakosti pred zakonom. “Zato krši oziroma je v neskladju z 2., 14., 15., 44., 90. in 153. členom Ustave Republike Slovenije,” opozarjajo kritično.

Zakon posega v vsebino enajstih zakonov, ki niso istovrstni in med seboj neločljivo povezani, zato tak zakonski pristop oziroma uporaba t. i. omnibus pristopa pri noveliranju veljavne zakonodaje po mnenju podpisnikov zahteve za oceno ustavnosti zakona ni utemeljena. Sicer je na to v svojem mnenju opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora RS. Takšen zakonodajni pristop je, kot že zgoraj navedeno, dopusten zgolj izjemoma, v vsebinsko strogo omejenem obsegu in ob izkazanih utemeljenih razlogih.

Gre tudi za nedopusten poseg v pravice, ki izhajajo iz instituta zakonodajnega referenduma
Predlagatelji predmetne zahteve za oceno ustavnosti menijo, da gre tudi za nedopusten poseg v pravice, ki izhajajo iz instituta zakonodajnega referenduma. “S predlaganimi rešitvami v zakonu, s katerim se spreminja in dopolnjuje enajst veljavnih zakonov, se v relativno kratkem časovnem obdobju zakonska ureditev ponovno spreminja tako, da ponekod uvaja enako ureditev, kot je veljala pred zadnjimi spremembami enajstih predmetnih zakonov,” poudarjajo in dodajajo, da je v takem primeru zakonodajalec zavezan k spoštovanju načela enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave RS), po katerem lahko enake pravne položaje uredi različno le, če ima za to razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. V kolikor pa takega razloga po njihovih besedah ni navedenega, je potrebno rešitve stvarno utemeljiti, sicer je dolžan enako urediti tudi pravni položaj subjektov, za katere je v vmesnem času veljala drugačna ureditev.

“Predlagatelji predmetne zahteve za oceno ustavnosti menimo, da predlagatelj zakona tega ni storil. Gre za spremembe več zakonov, ki niso vsebinsko povezani, in sicer v relativno kratkem časovnem obdobju od njegove uveljavitve, kar krni načelo pravne varnosti,” izpostavljajo. Poslanke in poslanci iz strank SDS in NSi z zahtevo za oceno ustavnosti Zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države Ustavnemu sodišču predlagajo, da:

1. zaradi nastanka težko popravljivih posledic takoj zadrži izvrševanje Zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države;

2. ugotovi, da je Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posledic politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države v neskladju z 2., 14., 15., 44., 90. in 153. členom Ustave Republike Slovenije;

3. razveljavi določbe Zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posledic politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države;

4. ter Vladi RS in Državnemu zboru naloži uskladitev z Ustavo Republike Slovenije v roku 3 mesecev.

Sara Kovač