Novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izbrala člane svoje ekipe. Slovenskemu kandidatu za komisarja Janezu Lenarčiču je dodelila manj pomemben resor za krizno upravljanje, medtem ko je hrvaški kandidatki za komisarko Dubravki Šuica uspel veliki met, saj je postala podpredsednica in komisarka za demokracijo in demografijo. O razlogih, zakaj je Slovenija z dodeljenim resorjem spet izpadla marginalna na evropskem političnem parketu, kar bo pomenilo več težav, še posebej pri odprtih vprašanjih s sosednjo Hrvaško, ki si je znotraj EU izpogajala boljše strateške pozicije, je v oddaji Tema dneva z voditeljem Luko Svetino spregovoril dolgoletni zunanji minister dr. Dimitrij Rupel.
Komisarski kandidat Janez Lenarčič je po dodelitvi komisarskega resorja sporočil, da resor sprejema z zadovoljstvom, saj gre po njegovih besedah za pomembno in hkrati zahtevno področje dela Evropske unije zaradi reševanja življenj in pomoči ljudem v stiski. Svetovalec predsednika republike dr. Ernest Petrič meni, da so problemi humanitarnih kriz, človekove pravice in humanitarne akcije Sloveniji pisani na kožo. “Eden naših največjih uspehov zunanje politike je delovanje fonda za deminiranje, s katerim se hvalimo po svetu,” izpostavlja, medtem pa večina političnih analitikov zagovarja prepričanje, da gre za resor brez politične teže, ki je pri razdelitvi portfelja ostal in ga je bilo treba zapolniti.
Napačen način izbire kandidata za komisarja
Po besedah profesorja dr. Bogomila Ferfile iz Fakultete za družbene vede je Lenarčič sam predlagal šest resorjev, nobeden izmed teh pa ni bil ta, ki mu je bil dodeljen. “Menim, da gre za sposobnega diplomata, vendar način, kako ga je slovenska vlada izbrala, je bil napačen. Oni so samo rekli, to je naš kandidat in od tega ne odstopamo. Evo vam ga. Seveda, evropska komisarka je rekla, prav, mu bomo pa dali tisto, kar je ostalo. Naši južni sosedje so vzor, kako v Bruslju igrati taktično,” poudarja Ferfila in glede imenovanja sosednje Hrvaške dodaja, da je znano, da je predsednik hrvaške vlade osebni prijatelj Angele Merkel. Močan položaj Šuice v Bruslju pa pomeni še eno dodatno oviro pri slovenskih poskusih implementacije sodbe Evropskega sodišča. “Mi se lahko na glavo postavimo z našimi sodišči in Cerarjevimi mednarodno-pravnimi izkušnjami. To je stvar mednarodnega prava, ki ga še nihče nikjer ni mogel uveljaviti.”
Strokovnjaki mednarodnih odnosov: Gre za relativen poraz za slovensko vlado
Po prepričanju strokovnjakov za mednarodne odnose je dodelitev tega resorja relativen poraz za slovensko vlado, še posebej za premierja Marjana Šarca. Tudi minister za zunanje zadeve dr. Miro Cerar je opozoril, da Lenarčičev resor v Bruslju nima posebne teže in da bi Slovenija morala izbrati kandidata z večjo politično težo. Na to so opozarjali tudi koalicijski partnerji, a jih Šarec preprosto ni želel poslušati, kar pa nakazuje, da tudi znotraj koalicije ni pretiranega odobravanja nad tem, kakšen resor je sploh dobila Republika Slovenija. Slabo delo zadnjih dveh zunanjih ministrov je botrovalo zdajšnjemu stanju slovenske diplomacije, ki jo pesti predvsem pomanjkanje strateške politike. Največji problem pa je, da se je slovenska politika sprijaznila z obrobno vlogo, čeprav je nekoč uživala visok ugled, zlasti v času vlade Janeza Janše, ko je Slovenija uspešno predsedovala Evropski uniji.
“Želel bi si, da bi se tisti dejavniki na ravni države, ki imajo pomembno vlogo v zunanji politiki (vlada, predsednik države in ministrstvo za zunanje zadeve), več in bolj inventivno in odkrito pogovarjajo, kaj storiti na področju zunanje politike. Po moji oceni je teh pogovorov premalo,” izpostavlja Petrič. Vse več poznavalcev pa razloge za diplomacijski zaton vidi v vse bolj proruski usmerjenosti slovenske politike in popolni ohladitvi odnosov z ZDA. “Glede na to, da imamo v Beli hiši prvo damo, ki smo ji postavili spomenik, naj spomnim na izid globalne ankete, ki pravi, da je Melania Trump tretja najbolj priljubljena ženska v ZDA. 17. ali 19. na svetu. Kaj takega se še nikoli ni zgodilo nobenemu Slovencu in se tudi verjetno ne bo,” navaja Ferfila. Cerar je vendarle še poudaril, da si prizadeva za večje uravnoteženje odnosov z ZDA, pri čemer torej priznava, da odnosi z ZDA niso na najvišji možni ravni, in to kljub temu, da je prva ameriška dama Slovenka. Prav tako pa je prepričan, da proruska usmerjenost zunanje politike ne škoduje odnosom z ZDA.
Lenarčič omejen s smerjo evropske zunanje politike
Po besedah Rupla je izbira resorja za Lenarčiča nekoliko problematična, saj nimamo komisarja za dosežke, demokracijo, demografijo, ampak komisarja za spore in težave. “Koliko je slovenski komisar sposoben reševati te spore in krize, ne vem. Doslej ta teh izkušenj ni imel, je pa to gotovo ena točka delovanja politike Evropske unije, ki je zelo pomembna, kajti tu gre za velika sredstva, ki jih Evropska unija namenja nekaterim narodom, državam, skupinam, inštitucijam. V tem pogledu je Lenarčič omejen z neko smerjo evropske zunanje politike,” je prepričan Rupel.
“Mislim, da je Lenarčičeva pozicija na nek način povezana s pozicijo Slovenije in da bo njegov položaj lažji, če bo Slovenija na Evropskem svetu prihajala s pobudami, če bo vodila neko politiko in če se bo strateško geopolitično odločila za takšne cilje, kot jih ima Evropska unija. Imam vtis, da je Slovenija nekoliko neodločna in omahljiva glede zunanjepolitične strategije. V zadnjem času prihaja do obiskov in intenzivnega lobiranja med Slovenijo in Rusijo. Zelo sem zaskrbljen zaradi pobude, da bi Rusi gradili 2. blok nuklearke in tako naprej. Skratka, potrebovali bi tehten premislek, kam hočemo in kam želimo.”
Slovenija se je po Ruplovem prepričanju precej oddaljila od Nemčije
Položaj Slovenije je bil po prepričanju Rupla zelo dober v letih 2004-2008, saj je tedaj Slovenija predsedovala Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, predsedovala je Evropski uniji, pred tem smo vstopili v Evropsko unijo in Nato, nato v schengen. Potem se je zunanja politika upehala. “Mislim, da je k temu prispel tudi zunanji minister sam. Imam upanje, da je vendarle še mogoče nekoliko narobe usmerjeni vlak preusmeriti. Poglejte, spominjam se, pogosto smo govorili, da bi se Slovenija mogla vkrcati na francosko-nemški vlak. Nisem prepričan, da tak vlak obstaja. Mislim, da sta to dva vlaka. Slovenija se je po mojem prepričanju precej oddaljila od Nemčije, s katero je imela najboljše odnose. Razlogi za to so gospodarske, politične in strankarske narave. Slovenija je bila strankarsko gledano precej bližje konservativnemu delu Slovenije, kot je danes. Danes je Slovenija le bolj na levo orientirana in tisti, ki imajo največ besede v Evropski uniji, so drugače orientirani.” Rupel je prepričan, da bi morala Slovenija tehtno premisliti o svojem položaju vizavi srednjeevropskim državam, državam Pobude treh morij itd.
“Slovenija se je oddaljila od ZDA, imamo probleme z Natom zaradi sredstev za obrambo. Danes slišim, da Levica protestira, da bi sploh še dajali sredstva za obrambo oziroma jih povečevali v skladu z obljubami. Mislim, da preorentacija od ZDA k Rusiji je na nek način neka stalnica. Potrebovali bi drugačen pogled na zunanjo politiko in na slovenski položaj v mednarodni skupnosti. Več naših predstavnikov je govorilo, da je Slovenija svetilnik demokracije sredi morij desničarskih, populističnih in nazadnjaških držav. To je nemogoča pozicija. S temi državami smo mi zelo povezani – od Estonije, Latvije, Litve, preko Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske. Zdi se, da ima v tej skupini več besede Hrvaška. Hrvaška se poleg tega zelo dobro profilira v Evropski uniji, z ZDA ima zelo dobre odnose. Skratka, zelo sem zaskrbljen.”
Po besedah Rupla je glede dodelitve resorja Lenarčiču težko govoriti, da je to udarec, ta vlada namreč ne reagira na argumente, ki se pojavljajo v strokovnem, javnem in političnem življenju. “Zdi se mi, da je ta vlada precej neobčutljiva in bo neobčutljiva tudi na ta udarec. Lenarčičevo vlogo bodo poskušali prikazati kot sijajno. Mislim, da nas čakajo veliki izzivi in da nanje nismo pripravljeni. Potrebovali bi mnogo boljšo diplomacijo. Poglejte, kako je Hrvaška napredovala na račun diplomacije.” Po prepričanju Rupla nas mora skrbeti celoten ansambel slovenske politike, kajti predsedovanje Evropski uniji ne bo enako tistemu, kot je bilo leta 2008, saj imamo zdaj stalnega predsednika Evropskega sveta. “Ministrstva so relativno slabo ekipirana za poslovanja v posameznem svetu. Ne vem, kako je ta promet predviden, moral pa bi biti natančno načrtovan. Tisti, ki mislijo, da bo to tako veliko predsedovanje, kot je bilo leta 2008, se motijo. To ne bo veliko predsedovanje, ampak zelo tehnično predsedovanje, in tudi investicije, ki se predvidevajo, so po moje odveč.”
Sloveniji ostal resor, ker drugi niso kazali zanimanja
Glede dodelitve resorja za krizno upravljanje se je v oddaji iz Bruslja odzvala evropska poslanka Romana Tomc, ki je povedala, da je težko trditi, da se tega področja vsi otepajo, saj se zanj nihče ne bori. Tako da je Sloveniji ta resor ostal, ker drugi niso izkazali nobenega zanimanja za to, da bi ga dobili. “Je pa tako, najbrž nepomembnih resorjev ni, so pa bolj in manj pomembni. Predvsem z vidika političnega vpliva, ki ga država ima, če vodi nek resor. Prav zato je pomembno, da država dobi resor, ki je tudi sicer politično močan.” Po besedah Tomčeve bo šele v nadaljevanju znano, kaj bo počel Lenarčič, če bo resor ostal takšen, kot je bil doslej. “Nekaj zmede je s samim nazivom resorja, prej je bil to resor za humanitarno pomoč in krizno upravljanje, sedaj pa je resor namenjen le za krizno upravljanje. Najbrž bo moral Lenarčič na področju humanitarne pomoči sodelovati z drugimi komisarji. Pri kriznem upravljanju gre predvsem za humanitarne krize, za naravne nesreče, ali v Evropi ali izven Evrope. Evropa je le ena največjih donatork, zelo je pomembna na področju humanitarnosti. Lenarčič bo moral koordinati drugje po svetu in tudi to bodo naloge Lenarčiča, ki jih bo moral koordinirati.”
Hrvaška dobila pomemben resor
O hrvaški komisarki je Tomčeva povedala, da jo dobro pozna, saj je bila njena kolegica v Evropskem parlamentu v zadnjem mandatu. “Ona ni tista, ki si je priborila ta resor, ampak Hrvaška, v njenem imenu ga je pridobil premier Andrej Plenković. Tu ne gre samo za moč kandidata, ampak predvsem za moč države, vlade, ki si lahko nato izposluje boljše resorje.” “Plenkoviću je to odlično uspelo, ne samo, da je bil vključen že v samo pogajanje pri imenovanju Evropske komisije v smislu vodenja, lahko si je izbiral resor. Hrvaška je dobila zelo pomemben resor, ki do sedaj sploh ni obstajal in vključuje zelo pomembno področje, to je področje demografije.”
Slovenija očitno ni močan igralec na evropskem parketu
Tomčeva izpostavlja, da Slovenija očitno ni močan igralec na tem evropskem parketu. “To je ne nazadnje pokazal odnos Šarca, ki se ni udeležil zasedanja Evropskega parlamenta, kjer bi lahko spregovoril o pogledih na prihodnost Evrope. To se kaže v tudi v mnogih drugih dejanjih in notranjepolitični situaciji, ki nam gotovo ne more biti v ponos.” Po besedah Tomčeve je naša zunanja politika izrazito neuravnotežena, prorusko usmerjena, kar seveda ni nekaj, kar bi nam v Evropski uniji dajalo kakšno kredibilnost. “Seveda vsi ti majhni drobci mozaika v notranji politiki vplivajo na položaj širše, torej v Evropski uniji. Naša politika se v preteklih letih ni izkazala tako, da bi bili vredni zaupanja. Če se spomnimo leta 2008, je Slovenija predsedovala pod vodstvom tedanjega predsednika vlade Janše in je svoje predsedovanje opravila z odliko. Tedaj je bila Slovenija izjemno dobro stoječa, imela je dobro perspektivo, bila je majhen dragulj, vsi so nas gledali z občudovanjem. Od tedaj pa Slovenija izgublja, standard namreč pada. Če gledamo globalno, se je naša situacija v primerjavi z ostalimi izjemno poslabšala. To bi nas moralo skrbeti, saj so nas vodile vlade, ki so bile nastavljene s strani močnih posameznih skupin, ki so delovale v njihovem interesu.” Naša prva naloga po besedah Tomčeve je, “da v Sloveniji opravimo domačo nalogo in stvari postavimo na svoje mesto”.
Hana Murn