Z začetkom uradne referendumske kampanje se je razprava o dodatkih k pokojninam za nagrajene umetnike preselila tudi na teren. Na obcestnih panojih lahko državljani opazijo pozive k udeležbi na referendumu, ki bo 11. maja 2025. Sporočilo je jasno: gre za več kot le zakonsko določene dodatke – gre za spopad med privilegiji izbranih in načelom pravičnosti, ki naj bi veljalo za vse.
Zakon o dodatkih k pokojnini za prejemnike najvišjih državnih priznanj na področju umetnosti, ki ga je tik pred pokojninsko reformo sprejela vlada Roberta Goloba, buri duhove. Zakon je očitno napisan za peščico izbranih posameznikov, ki naj bi mesečno prejeli tudi do 2.000 evrov dodatka, in to poleg že visokih nagrad.
Predsednik SDS Janez Janša je v oddaji 24ur izpostavil srž dileme referenduma o dodatkih k pokojninam za umetnike: “To, kar sedaj v tem zakonu predlaga, ni strošek šest tisoč evrov. To je recimo samo za enega, ki ne dobi nagrade za življenjsko delo, ampak nagrado za neko enkratno stvaritev – neko sliko, nek performans z dojenjem psa recimo. Zato dobi Prešernovo nagrado. Itak dobi, če dobi za življenjsko delo, 30.000 evrov. Za tak enkraten dosežek je nagrada 10.000 evrov. Ampak potem bo dobil še 1.500 do 2.000 evrov dodatka k pokojnini vsak mesec. To je v 20 ali pa 30 letih pol milijona evrov,” je opozoril Janša in dodal, da je to polovica Nobelove nagrade – za eno sliko.
Ob tem je opozoril tudi na številne kulturne delavce, ki celotno življenje prostovoljno gradijo slovensko kulturo, pa ne bodo nikoli deležni niti priznanja, kaj šele dodatka. “Po drugi strani imate pa na tisoče ljudi, ki delajo v slovenski kulturi volontersko celo življenje: vodijo pevske zbore, glasbene šole, držijo – bom rekel – to relacionalno identiteto, v smislu tega, kar kolikor pač je, gradi kultura pokonci. Pa seveda ne bodo nikoli dobili nič.”
Referendum bo sicer 11. maja 2025, toda Golob je državljanom že sporočil, naj se ga ne udeležijo. Očitno je sledila tudi RTV, saj je zamudila rok po zakonu o volilni in referendumski kampanji. “To pomeni, da poziv k bojkotu ni veljal samo za državljane, temveč tudi za medije,” je opozoril Andrej Hoivik. Da je to škandalozno, meni tudi Aleš Hojs: “To, da predsednik Vlade RS poziva k neudeležbi na referendumu, ki bi tudi zanj moral biti višek demokracije, je unikum in se še ni zgodilo, da pa RTV krši zakon, pa je popolna uzurpacija oblasti Svobode.”
Kakšen je v resnici strošek zakona?
Golob je v državnem zboru izrazil nasprotovanje referendumu z argumentom, da gre za prevelik strošek. “Ta referendum nas bo vse skupaj stal 6,7 milijona evrov. Le zato, da se bo morda vsega štirim umetnikom preprečilo, da bi prišli do izredne pokojnine. Letni znesek teh štirih pokojnin pa znaša okoli 60 tisoč evrov. 6,7 milijona evrov denarja državljanov se torej zapravlja izključno za politični namen.”
Hoivik iz SDS se je Golobu zahvalil za podatke in jih nemudoma postavil v širši kontekst.
“V SDS smo, tudi brez podatkov Ministrstva za kulturo, izračunali, da bo letni strošek med 1 in 2 milijona evrov letno za med 100 in 200 novih upravičencev, kar je dejstvo po novem zakonu ministrice Aste Vrečko. Po današnjih podatkih, predstavljenih na interpelaciji, govorimo celo o letnem strošku med 1,5 in 3 milijoni evrov. V 20 letih to pomeni med 30 in 60 milijoni evrov dodatnih izdatkov za proračun.“
Zahvala predsedniku @vladaRS za podatke.
V @strankaSDS smo izračunali brez podatkov @mk_gov_si, da bo letni strošek med 1 in 2 mio € letno za med 100 in 200 novih upravičencev, kar je dejstvo po novem @AstaVrecko zakonu.
Po današnjih podatkih, predstavljenih na interpelaciji,… https://t.co/nKDjNwtgD0 pic.twitter.com/P1ePOUwICX
— Andrej Hoivik 🇸🇮🤝🇺🇦 (@andrejhoivik) April 23, 2025
“Po današnjih podatkih, predstavljenih na interpelaciji, govorimo celo o letnem strošku med 1,5 in 3 milijoni evrov. V 20 letih to pomeni med 30 in 60 milijoni evrov dodatnih izdatkov za proračun.” Torej, če drži računica koalicije, naj bi zakon sam predstavljal več desetkrat višji finančni zalogaj, kot ga predstavlja izvedba referenduma.
A. G.