Strokovnjaki že leta razlagajo laični javnosti, da obnovljivi viri energije (OVE) niso rešitev podnebne krize, še manj pa energetske samozadostnosti. Kot je pokazal nemški primer: preveliko zanašanje na OVE lahko privede do višjih cen električne energije, recesije, električnih mrkov in (paradoksalno) do višjih izpustov CO2. Tega se razvita EU, razen Avstrije, Nemčije, Belgije in Nizozemske, zaveda in vlaga v jedrsko energijo in hidroelektrarne (pri Belgiji vemo, da je protijedrski aktivizem sponzoriral ruski denar, saj so imeli Rusi interes, da ostane EU odvisna od zemeljskega plina, ki ga dobi iz ruske federacije). Prav tako pri nas razumemo, da je slovenski politični pogrom proti jedrskim elektrarnam v osnovi motiviran s pohlepom in korupcijo, saj je bil premier Golob in dobršen del njegove ministrsrske ekipe v preteklosti močno vpleten v preprodajo poceni kitajskih fotovoltaičnih panelov (v ta “biznis” je bila vpletena celo preimerova bivša žena). A vedno več je empiričnih dokazov, da so OVE največji davkoplačevalski nateg stoletja.
Dušan Olaj, sicer član Socialnih demokratov oz. njihovega gospodarskega odbora, je na Twitterju opozoril na zanimiv podatek, in sicer, da je Slovenija od 2009 do 2021 v spodbujanje gradnje sončnih elektrarn vložila kar 642 milijonov evrov javnih sredstev (Borzen), ki so v letu 2021 skupaj uspele pokriti le dobre 3 odstotke končne rabe električne energije (po podatkih SURS).
Kaj to pomeni? Če bi želeli izpolniti strategijo te vlade, da bomo energijo pridobivali skoraj izključno iz OVE (kot zatrjuje državna sekretarka MOPE Tina Sršen), bi morala država za OVE nameniti 21 milijard evrov, se pravi četrtino BDP izključno za obnovljive vire energije, medtem ko je težava v milijardi, ki bi jo morali dati za drugi blok nuklearke v Krškem, ki bi poskrbela za varno, učinkovito in poceni električno energijo za naslednjih 50 let.
Če želimo doseči ambiciozne okoljevarstvene načrte, kot je evropski Fit for 55, hkrati pa ohraniti gospodarsko rast ali pa vsaj stabilnost, bo svet leta 2050 potreboval trikrat več električne energije, kot jo imamo sedaj. Proizvodnji tolikšne količine električne energije moramo nameniti dovolj zemljišč, uporaba zemljišč za proizvodnjo energije škoduje ekosistemom, kar posledično krepi podnebne spremembe. Spomnimo, netransparentna podjetniška pobuda želi v srce Pohorskega gorovja umestiti ogromne vetrnice, ki bi trajno uničile podobo pokrajine in ogrozile habitat domorodnih ptičjih vrst.
NIBMBY ali YIMBY
Povsem jasno je, da nas vlada pelje proti prepadu energetske revščine. Obnovljivi viri energije niso le dražji, ampak disproporcialno uničujejo naravo, ki je Slovencem sicer tako zelo pomembna. Za eno samo jedrsko elektrarno bi morali z vetrnicami “opremiti” dobršen del Pohorja in podeželje spremeniti v stekleni fotovoltaični pekel.
Danes jedrska energija zaradi zelenega aktivizma ne sodi več med obnovljive vire, vendar bo verjetno dolgoročno veljala za obnovljivo. Študija profesorja Nølanda navaja, da se bo Uran – gorivo za jedrsko energijo – v prihodnosti pridobival tudi iz morja, kjer se uran naravno obnavlja. Poleg tega bo uporabljeni uran mogoče ponovno uporabiti z novo tehnologijo. Jedrska energija bi se tako lahko uvrstila med obnovljive vire energije.
Raba zemljišč je dejavnik, ki vse bolj vpliva na priljubljenost konkurenčnih virov energije. To se kaže v znani kratici NIMBY (Not in my back yard) – po slovensko “Ne na mojem dvorišču”. Ta se pogosto uporablja v zvezi z nepriljubljenim razvojem vetrne in sončne energije, ki vpliva na ljudi, živali in naravo tam, kjer sta predlagani. Nasprotno pa nedavne študije kažejo, da je jedrska energija zaželen sosed, saj lokalnim skupnostim zagotavlja zanesljivo oskrbo z energijo za razvoj podjetij in delovnih mest. Govorimo torej o obratnem učinku NIMBY. Ali YIMBY – po slovensko “Da, na mojem dvorišču”.
Izbira je jasna
Torej, kaj si želimo: četrtino proračuna, namenjenega zeleni utopiji (se pravi manj za plače, pokojnine, druge razvojne projekte, kot so ceste, železnice ipd.), in uničeno okolje ali gradnja drugega bloka jedrske elektrarne? Ta vlada mora oditi že iz tega razloga, ker z zadrževanjem gradnje krške nuklearke (iz povsem sebično poslovnih razlogov) uničuje našo energetsko prihodnost, proračunsko vzdržnost in neokrnjeno slovensko krajino.
Andrej Žitnik