Leta 2002 je Svet občine Šoštanj imenoval posebno komisijo za evidentiranje in označitev prikritih grobišč. Cilj te komisije je odkriti in razjasniti zamolčane povojne zločine na območju Šoštanja in njegove okolice. Po petih letih dela, več kot sto opravljenih razgovorih, sodelovanju z državnimi institucijami in kriminalistično policijo ter kljub številnim oviram so se pred slovensko javnostjo odprla nova poglavja boleče preteklosti.
Komisijo, ki je bila imenovana 11. februarja 2002, so sestavljali Drago Koren, Anton Berložnik, Detlef Tičer in Anton Skornšek, ki je bil soglasno izbran za predsednika. Sredi molka, strahu in političnega nezanimanja so se odločili zbrati vse dosegljive informacije o povojnih množičnih pobojih, ki so jih oblasti desetletja prikrivale.
Komisija je zbirala pričevanja, iskala dokumente, sodelovala z državnim tožilstvom, kriminalisti, zgodovinarji in muzeji. Pri svojem delu se je večkrat soočila z institucionalno ignoranco in zakonskimi omejitvami – grobišča so bila uradno lahko priznana šele po odkritju človeških ostankov, toda zakon je istočasno prepovedoval izkope nepooblaščenim osebam.
Prva odkritja in pričevanja
S pomočjo domačinov je bilo na območju občine Šoštanj identificiranih devet prikritih grobišč. Največje je bilo odkrito na Stropnikovem travniku na Goricah. V Belih Vodah sta bili odkriti dve grobišči, v katerih naj bi bili pokopani mladi vojni ujetniki, pobiti konec aprila 1945. Komisija je zbrala več kot 100 pričevanj, vendar le za eno osebo – Janeza Pirmanška – uspela potrditi identiteto. Njegove posmrtne ostanke so izkopali v sodelovanju s sodno medicino, a analiza DNK ni potrdila sorodstvene povezave s sinom zaradi kontaminacije kosti.
Našli so domnevnega vodjo likvidacij
V prizadevanju za hitrejši potek raziskave o povojnih pobojih v Šoštanju je predsednik komisije Anton Skornšek želel vzpostaviti neposreden stik z domnevnim vodjo likvidacij, g. F. N., ki naj bi še vedno živel v Kopru. “On je bil vodja pobojev v Šoštanju in bi mi lahko povedal vso resnico, vendar na noben priporočen dopis ni odgovoril,” pojasnjuje Jevšenak. Celjskemu kriminalistu je predal več kot deset zapisov pričevanj ljudi iz Šoštanja, ki so F. N. prepoznali kot udeleženca ali vodjo povojnih likvidacij.
Neodzivnost institucij
Komisija je pri svojem delu nato naletela na neodzivnost institucij. Kriminalistom so predali pričevanja o domnevnem vodji pobojev v Šoštanju, a preiskava se je končala zgolj z izjavo osumljenca, da o ničemer ne ve. Na prošnje za nadaljnja zaslišanja tožilstvo ni odgovorilo, prav tako ne generalna državna tožilka. Po drugi strani pa so priče, ki bi lahko pomagale razjasniti dogajanja, vztrajno molčale, domnevno zaradi zaprisežene molčečnosti ali strahu pred posledicami.
Odkritja o obsegu pobojev
Po ocenah in pričevanjih naj bi bilo v Šoštanju in okolici pomorjenih najmanj 800 ljudi – vojnih ujetnikov in civilistov. V Topolšici naj bi bilo ubitih okoli 500 nemških, ukrajinskih in hrvaških ujetnikov, ki so jih zajeli po koncu vojne. V grobišču pod Kožljem v Velenju naj bi bilo pokopanih več kot 50 oseb, od tega številni znani Velenjčani. Poleg vojnih ujetnikov so bile med žrtvami tudi ženske, otroci in starci. Zaporni prostori pred likvidacijami so bili Mravljakova hiša, stara občinska stavba, šola Biba Rock in nekdanje sodišče. Po pričevanjih so nekatere žrtve morale celo same nositi trupla na morišča.
Odsotnost pravne države
Kljub trdnim dokazom, pričevanjem in identifikaciji posameznikov, ki naj bi sodelovali pri pobojih, pravna država ni reagirala. Tožilstva in policija niso zaslišala ključnih prič, postopki so zastali kljub jasno izraženim sumom kaznivih dejanj. Komisija je ugotovila, da je bila uničena večina dokumentacije o delovanju OZNE na celjskem območju. Muzeji in arhivi niso hranili nobenega gradiva, kar kaže na načrtno prikrivanje zgodovine.
Komisija je kljub vsemu uspela vzpostaviti sodelovanje z državno komisijo pod vodstvom doc. dr. Mitje Ferenca, ki je evidentiral grobišča in jih vpisal v državni register. Tako so grobišča, čeprav pozno, vendarle dobila svoje mesto v uradnih evidencah.
Vseevropsko zborovanje za odstranitev spomenikov zločincev v Velenju
Čas je, da slovenska javnost spregleda resnico – kaj so po vojni počeli zločinci s svojim lastnim narodom. V Šaleški dolini za njihove spomenike ni več prostora, pravi Andrej Jevšenak, zato poziva na vseevropsko zborovanje, ki bo v soboto, 24. maja 2025, ob 11. uri na Mestnem trgu pred občino Velenje. “Tam se bomo zbrali številni posamezniki z vseh koncev Evrope, da javno izrazimo svojo voljo in mnenje o še vedno stoječih simbolih totalitarnega enoumja.” Ob tej priložnosti bo izpostavljena zahteva, da še isti dan odstranijo kipa Edvarda Kardelja in Josipa Broza Tita.
Sara Kovač