V našem mediju smo razkrili obtožnico ameriškega pravosodnega ministrstva, v katerem sta obtožena 42-letni Ebrahim Azadegan in 45-letni Alireza Avandi, s pomočjo ameriškega državljana Johnnyja Tourina (ki mu bodo januarja sodili ločeno) in podjetja Spectra Equipment, od januarja 2013 do julija 2017, nakupovala in deloma odposlala, deloma pa še nameravala odposlati računalniško opremo v Iran, s tem pa kršila zakone, ki prepovedujejo izvoz strateške opreme v Iran (spletna stran ameriškega pravosodnega ministrstva). Zarotniki so predložili ponarejeno dokumentacijo, po kateri naj bi bila oprema, ki se lahko uporablja tako za vojaške kot civilne namene uvožena v Slovenijo, dejansko pa je, kot rečeno, končala na Bližnjem vzhodu, kjer po navedbah ameriških oblasti predstavlja potencialno grožnjo tamkajšnji stabilnosti in varnosti. A Slovenija se ne sooča s podobnimi zgodbami prvič. Pred leti sta za kriminalno zgodbo o preprodaji orožja za Južni Sudan, Srbijo in Iran poskrbela nekdanji direktor Iskre Elektrooptika Fran Kunšič in tehnični direktor omenjenega podjetja Mitja Kovačič. Njuna povezanost pa sega do zloglasnega srbskega preprodajalca orožja Slobodana Tušića.
Iskra Elektrooptika je v preteklosti veliko sodelovala z vojaško industrijo. Oktobra 2009 sta preko mejnega prehoda Obrežje brez obveznega dovoljenja ministrstva za obrambo skušala Franc Kunšič in Mitja Kovačič iz države odnesti sestavne dele vojaškega orožja. Le-ti so bili namenjeni v Srbijo. Zaradi tega sta bila oba v letu 2013 pogojno obsojena na zaporno kazen.
Oba sta dejala, da sta sporne sestavne dele nameravala vrniti beograjskemu Inštitutu za fiziko. V svojem zagovoru sta povedala, da so dele vojaškega orožja pustili pri Kovačiču, medtem ko so šli člani beograjskega Inštituta za fiziko na potovanje po Evropi. Vendar je sodni izvedenec ugotovil, da so zaseženi deli orožja namenjeni izključno za vojaške namene. Tožilka v sodnem procesu Olga Troha pa je odstopila od pregona zoper Kunšiča, ki naj bi ponaredil poslovno listino. S tem je hotel sestavne dele vojaškega orožja poslati v Srbijo po pošti, preko špediterskega podjetja na brniškem letališču, pri tem pa je navedel lažno deklaracijo.
Franc Kunšič se leta 2011 znajde v kazenskem postopku z Đorđem Tešićem, sorodnikom zloglasnega prodajalca orožja Slobodana Tešiča
Leta 2011 je bil nekdanji direktor Iskre Elektrooptike ponovno vpleten v škandal. Znašel se je v kazenskem postopku v Srbiji zaradi preprodaje orožja v Južni Sudan. Bil je eden izmed osmih vpletenih v to kriminalno in škandalozno zgodbo. Vodja preprodaje orožja v Sudan je bil direktor podjetja Mikro Đorđe Tešić. Njegovo podjetje je imelo registrirano dejavnost za trgovino z orožjem in vojaško opremo.
Ostali vpleteni so bili bivši načelnik Vojaškega tehničnega inštituta v Beogradu Momir Gaćesa, Milan Gajić, direktor podjetja Hipel tek iz Kovačice Duško Kujundžič, solastnik podjetja MTL sistem iz Zrenjanina Đuro Kresović ter Slovenca Franc Kunšič in Miroslav Naglič iz Goričice.
V ospredju afere je bil Tešić, ki je s pomočjo Đuričina, Gaćesa in Gajiča imel nalogo sestaviti prefinjen sistem za kontrolo minometnega streljanja, ki so sestavljene iz komponent strojne ter programske opreme. Gre za popolnoma vojaški termin. Slovenec Kunšič je izdelal programsko opremo, ki upravlja s sistemom. Južnemu Sudanu so prodali dvajset takšnih naprav v vrednosti dva milijona dolarjev. S to prodajo pa so kršili sankcije Združenih narodov proti Sudanu.
https://twitter.com/vanjavucko/status/1189806578356162560
Slobodan Tešić s svojo poslovno hobotnico sumljivih podjetij želel prodati orožje v Jemen za 78 milijonov dolarjev
Zgodba postane zanimiva, ko glavni protoganist Đorđe Tešić v zgodbo vključi svojega sorodnika ter znanega ilegalnega trgovca z orožjem Slobodana Tešića. Tešić je bil dolgo let na črni listi Varnostnega sveta združenih narodov zaradi prodaje orožja in vojaške opreme v Irak in Liberijo.
S spleteno hobotnico so Tešićeva podjetja Bosniaspecexport, Melvale in Moon Storm registrirana na Cipru poskrbela, da so orožje kljub sankcijam Združenih narodov izvažali v Jemen, Azerbajdžan, Bolgarijo in Ciper. Preko teh držav pa je preprodal orožje v Kongo, Liberijo in Irak.
Slobodan Tešić se poveže s sumljivim poslovnim krogom Nebojše Šarenaca
Vloga Slobodana Tešića pri tem še ni zaključena. Ne glede na njegovo preteklost je lahko brez težav dvignil 2,7 milijona ameriških dolarjev iz BB banke. Eno izmed osrednjih Tešićevih podjetij je bilo podjetje Temex, ki se je nahajalo v Beogradu. Prek tega podjetja je opravljal kriminalne posle, prodajo orožja v države, kamor je bilo prepovedano.
V omenjenem podjetju je potekala tudi legalna prodaja orožja, vendar je tudi to Tešić izkoristil in preko nje ilegalno prevažal orožje. Nelegalno je orožje pošiljal v Liberijo, Libijo, Abu Dabi, itd. Slobodan Tešić je izvažal orožje prek podjetja Temex ali pa njegovih hčerinskih podjetij Melvale corporation, Colidus trade, Abeks Ohrid, Zahnen limited, in Delimnia.
Direktor firme Melvale je bil Nebojša Šarenac. Sam je začel poslovno kariero kot prodajalec vesp. V ulici Maršala Birjuzova v Beogradu je imel tudi trgovino v kateri je prodajal Vespe. V isti ulici je odprl predstavništvo Heineken import d.o.o. v Srbiji.
Ministarstvo pravde SAD sankcionisalo grupu pojedinaca i preduzeća zbog kršenja ljudskih prava, konkretno trgovine oružjem.
Na listi su Slobodan Tešić, Goran Andrić, Esad Kapidžić, Nebojša Šarenac, Goran Petrović, Nikola Brkić, Milan Subotić, /1/https://t.co/ihMtcVcJ4Z
— Igor Todorović (@Igor_Todorovglu) December 9, 2019
Franc Kunšič in Mitja Kovačič bila ključna člena v Tešićevi hobotnici preprodaje orožja
Nebojša Šarenac je direktor Heineken import d.o.o. Kot smo zapisali, se v ulici Maršala Birjuzova v Beogradu nahaja še eno podjetje, v kateri je direktor Šarenac. To je ciprsko podjetje Unigrup. Leta 2006 je eksplodirala nova afera s prodajo orožja v Gruzijo. Šlo je za orožje, ki naj bi ga Gruzija uporabila v vojni proti Rusiji. Posel je bil vreden skoraj tri milijone evrov. Celoten izvoz orožja je potekal preko črnogorskega podjetja Jugoimport MONT, kupec za Gruzijo pa je bilo podjetje Melvale Corpotation, registrirano na Sejšelih. Preko Šarenaca je prav zloglasni trgovec z orožjem Slobodan Tešić poskrbel, da so preko podjetja Temex prodajali orožje v države, ki so bile pod embargom Združenih narodov.
Če povzamemo vse skupaj, Franc Kunšič in Mitja Kovačič sta skupaj sodelovala pri izvozu orožja v Srbijo. Kunšič je z Đorđem Tešićem sodeloval tudi pri prodaji orožja v Južni Sudan. Sedaj pridemo do naslednjih vprašanj: Ali sta Kunšič in Kovačič, ali pa eden od njiju, sodelovala tudi s Slobodanom Tešićem, ali sta bila povezana z g. Irajem Farrokhzadehom in ali je morda katero od Slobodanovih podjetji sodelovalo z gospodom Irajem?
Fotona kršila embargo Združenih narodov
V začetku članka smo izpostavili, da sta bila Slovenca Franc Kunšič in Mitja Kovačič vodilna v podjetju Iskra Elektrooptika. Časopis Manager je dne petindvajsetega marca 1996 predstavil znanstvenico Alenko Rožaj Brvar. V omenjeni številki je dejala, da je predhodnik podjetja Iskra Elektrooptika, podjetje Fotona, kršilo embargo Združenih narodov. Le-ta je zapovedoval, da republike nekdanje Jugoslavije ne smejo trgovati z vojaško opremo. Kasneje se je izkazalo, da je embargo veljal zgolj za uvoz vojaške opreme, ne pa tudi izvoz.
Fotona je podjetje, ki se je ukvarjalo s proizvodnjo orožja oziroma vojaške opreme. Omenjeno podjetje ne opravlja kakšnih obrtniških ”mehankarskih” opravil, kot je na primer sestavljanje tankov ali pa pušk. Ukvarja se z razvojem čistega vojaškega ”hi-techa”, kot so posebne laserske opazovalne naprave. Tako so v Fotoni razvili sisteme za usmerjanje ognja, ki je zelo primeren dodatek sodobnih tankov. To pa zato, ker so zelo primerni pri slabši vidljivosti in ponoči. Izdelovali so tudi detektor laserskega orožja, daljnoglede za opazovanje terena ponoči, termovizijske kamere in laserske periskope. Iskra Elektrooptika je bila leta 1992 tik pred razpadom in prevzela jo je ravno Alenka Rožaj-Brvar.
Luka Perš