Slovenski BDP se je lani po prvi letni oceni statističnega urada realno zvišal za 2,5 odstotka, medtem ko je dosedanja ocena, ki je temeljila na združevanju četrtletnih podatkov, govorila o 5,4-odstotni rasti. Lanska rast je bila tako bistveno nižja od prvotnih ocen, pa tudi močno počasnejša od pokoronske 8,2-odstotne rasti v 2021. Pod Golobovo vlado gre Sloveniji gospodarsko bistveno slabše kot pod prejšnjo, Janševo vlado!
BDP je v 2022 po redni reviziji letnih ocen znašal 57,038 milijarde evrov. V primerjavi z 2021 je bil v tekočih cenah, torej ob upoštevanju inflacije večji za 9,1 odstotka, realno, torej ob izločitvi vpliva rasti cen, pa za omenjenih 2,5 odstotka. Proizvodnja je realno zrasla za 3,7 odstotka, vmesna potrošnja pa za 4,8 odstotka, so pojasnili na statističnem uradu.
K povečanju obsega BDP so po navedbah statistikov največ prispevale strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (0,6 odstotne točke) ter gostinstvo (0,6 odstotne točke). Pri gostinstvu je šlo še vedno za učinek pokoronskega okrevanja, saj je ta panoga šele lani dosegla oz. za štiri odstotke presegla obseg dodane vrednosti pred pandemijo covida-19.
Po 0,4 odstotne točke so k rasti obsega BDP prispevale informacijske in komunikacijske dejavnosti ter gradbeništvo, druge raznovrstne poslovne dejavnosti so dodale 0,3 odstotne točke, promet in skladiščenje pa 0,2 odstotne točke. Negativno so na spremembo obsega BDP v največji meri vplivale predelovalne dejavnosti (-0,7 odstotne točke), sledili sta trgovina (-0,6 odstotne točke) ter oskrba z električno energijo, plinom in paro (-0,2 odstotne točke). Na izdatkovni strani BDP so statistiki lani zaznali zmerno rast obsega končne porabe gospodinjstev (za 3,3 odstotka), končna poraba države pa se je realno zmanjšala za 0,5 odstotka. Zaloge so se povečale za 1,515 milijarde evrov in s tem k rasti obsega BDP prispevale eno odstotno točko. Bruto investicije v osnovna sredstva so realno zrasle za 3,5 odstotka.
V zunanji trgovini je uvoz blaga in storitev tako kot leto pred tem še vedno realno rasel izraziteje (9,0 odstotka) kot izvoz (7,2 odstotka). Saldo zunanje menjave je bil kljub temu še vedno pozitiven in je dosegel 1,29 milijarde evrov. Je bilo pa to najmanj v zadnjih 10 letih. Pogoji menjave so se drugo leto zapored poslabšali, so se pa medtem letos že izboljšali.
Število zaposlenih se je lani povečalo za 2,6 odstotka, število samozaposlenih pa za 4,2 odstotka. Skupna zaposlenost se je zvišala za 2,9 odstotka. Povprečna letna zaposlenost je bila ocenjena na 1,082 milijona oseb in je bila najvišja v celotni časovni seriji merjenja te statistike. Od tega je bilo zaposlenih 80,6 odstotka, samozaposlenih pa 19,4 odstotka. Prvotna ocena o lanski gospodarski rasti iz februarja je bila narejena z združevanjem četrtletnih podatkov, zdaj pa so statistiki upoštevali tudi vmes pridobljene agregatne letne podatke. Gre sicer za prvo letno oceno rasti za lani, naslednja revizija čez eno leto bo po napovedih statističnega urada obsežnejša.
Demokracija