Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim za odpravo posledic poplav ter pomoč prizadetim namenja 520 milijonov evrov, danes pa rebalans potrjuje še Državni zbor. Premier Robert Golob je pred poslanci povedal, da za učinkovito obnovo v petih letih načrtujejo med 6,7 in sedem milijard evrov. Proračunski primanjkljaj se bo povečal z načrtovanih 4,5 na 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda, a to je le kaplja v ocean sredstev, ki jih bomo namenili za obnove. Obsežno jih bomo financirali davkoplačevalci.
V računu finančnih terjatev in naložb se s predlogom zagotavlja 300 milijonov evrov za obnovo po poplavah. To se bo zagotovilo s prenosom pravic porabe iz podprogramov upravljanja s finančnim premoženjem – v proračunu je bilo namreč zaradi energetske krize načrtovanih 300 milijonov evrov za morebitno dokapitalizacijo v družbe v stebru energetike. Ker se energetska kriza ne zaostruje, ta sredstva ne bodo potrebna in se bodo porabila za namen porabe posledic poplav.
A to je le del sredstev, namenjenih za obnovo. Večino sredstev bomo prispevali davkoplačevalci, in sicer po takšnem ključu za prvih 4,7 mrd:
– 2 milijardi bo prišlo iz črpanja EU sredstev. Spomnimo, gre iz sklada za okrevanje in razvoj;
– 1,3 milijarde bodo predstavljali solidarnostni prispevki (se pravi dodatno obdavčenje naših plač);
– 1,1 milijard bo šlo za prerazporeditve v proračunu, 0,35 milijard za zavarovalnine.
Da pa je v vladnih izračunih nekaj hudo narobe, je izpostavil ekonomist, profesor in nekdanji minister za finance Matej Lahovnik. Vlada je namreč naračunala kar 1,3 milijarde evrov solidarnostnega dodatka, kar bi pomenilo, da solidarnostni davek znaša 80 odstotkov letne dohodnine!
Nekaj ne štima, ker solidarnostni davek ne more znašat 80% letne dohodnine.
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) August 31, 2023
Gre sicer za znesek, ki bi ga vlada rada črpala iz naših žepov v petih letih. A tudi tukaj se izračuni ne izidejo, kot je na računu pojasnil Lahovnik. 0,3 % dohodnine je približno 50 mio, v petih letih 250 mio. Do 1,3 milijarde zmanjka milijarda, razen, če bo za banke nov davek po 100 mio letno in za podjetja po 100 mio letno, ampak to je kar precej novih dajatev za 5 let.
Poudariti pa je potrebno, da vlada poleg t. i. delovnih sobot (ki so slabo prikrit inštrument izčrpavanja plačne mase delodajalcem) ni napovedala nobenih drugih ukrepov. Lahko torej pričakujemo, da se napoveduje še dodatno izčrpavanje gospodarstva in bank?
Spomnimo, pred časom je predsednik vlade Robert Golob že napovedal skoraj “mafijsko” izsiljevanje bank, ko jim je “dal 48 ur, da predstavijo ukrepe za pomoč pri poplavah”. Še prej je kar vsa podjetja, ki imajo dobičke, pozval oz. jim povedal, da od njih pričakuje, da velik del teh namenijo sanaciji po poplavah. Gre torej za širši projekt izčrpavanja zasebnega gospodarstva v državi, katerega vlada še ni povsem načrtno zaključila ali enostavno za napako v izračunu?
Mitja Iršič