“Če vse številke seštejemo in dodamo še številke iz rebalansa proračuna, ki ga bomo podprli, pridemo do številke 2 milijardi evrov. S tem da ne vemo, kakšna je škoda, in zato zaenkrat ni potrebno dodatno obremenjevati ljudi,” je glede interventnega zakona, ki ljudem med drugim prinaša obvezni solidarnostni prispevek, prepričan poslanec in nekdanji minister za kohezijo Zvonko Černač, ki meni, da je uvedba dodatne prisilne dajatve žalitev za številne posameznike, dodatno pa bo prizadela tudi vse, ki so že tako prizadeti zaradi te naravne ujme. Na poslanskih klopeh se je danes znašlo potrojevanje rebalansa proračuna in interventnega zakona, katerima se zaradi zadostnega števila zagotovljenih glasov obeta sprejetje.
Za pomoč prizadetim v poplavah in odpravo posledic naravne nesreče se bo s pomočjo rebalansa namenilo 520 milijonov evrov. 300 milijonov evrov se bo od tega prerazporedilo s proračunske postavke upravljanja s finančnim premoženjem, odhodki proračuna pa se povečujejo za preostanek, torej 220 milijonov evrov. Proračunski primanjkljaj se bo tako z načrtovanih 4,5 povečal na 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda, poroča STA.
Lep Šimenko: “Solidarnostne sobote in prispevek od plače sta trenutno nepotrebna”
Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je na današnji izredni seji uvodoma spomnila, da so prvo pomoč ljudem zagotovili številni prostovoljci od blizu in daleč – gasilci, predstavniki CZ, podjetniki in številne države, ki jim je mar za Slovenijo. “Vsem, ki ste kakorkoli pomagali, je prav, da se na tem mestu zahvalimo. Najlepša hvala vsem,” je bila jasna. Poslanka je povedala, da so bili v stranki ob sprejemu proračuna razočarani, saj so pričakovali bistveno več kot spremembo na 2 podprogramih. “Pričakovali smo, da bodo vsa ministrstva preverila, čemu vsemu se lahko letos odpovejo, da bi se lahko ta sredstva preusmerila v sanacijo po poplavah.”
“Prejšnja vlada je delovala v tej smeri, a ste nam očitali, da želimo le graditi, ter ste določena sredstva po najhitrejši poti preusmerili na mehke projekte, saj lahko na ta način sredstva namenite nevladnikom,” je bila Lep Šimenko kritična v nadaljevanju in dodala, da se tudi določena kohezijska sredstva lahko preusmeri z mehkih projektov, ki so namenjeni raznim brošuram in predavanjem, na konkretne projekte, ki se dotikajo protipoplavne zaščite. “Potrebno je le hitro stopiti v akcijo in zaprositi za spremembo,” je ob tem poudarila. Vlada bi lahko po besedah poslanke dodatna sredstva za sanacijo po poplavah pridobila s tem, da bi sredstva, ki jih državljan ne nameni za financiranje upravičencev do donacij do 1 odstotka dohodnine, pripadale skladu za obnovo Slovenije, kar so sicer tudi predlagali v SDS.
Tudi v NSi so kritični do dodatnih obremenitev gospodarstva in prebivalstva. Po mnenju Jerneja Vrtovca se tukaj kaže zelo mačehovski odnos države. Iz Nemčije, ki je za Slovenijo pomembna, namreč prihajajo slabi signali, slovensko gospodarstvo pa je “v bistvu hrbtenica tega njihovega celotnega proračuna”. Po poročanju STA se je zavzel za ustrezen način črpanja evropskih sredstev in pozval k hitrejši odpravi birokratskih ovir. V nasprotnem primeru bodo namreč vsa sredstva zaman.
“Predlagane delovne sobote in predlagan nov davek v praksi pomenita, da bo že tako prizadeto gospodarstvo še dodatno obremenjeno. Zadeva bi bila bolj razumljiva, če bi počrpali vse EU rezerve,” je na današnji seji kritično izpostavil poslanec Branko Grims in dodal, da je tukaj potrebno nekaj spretnosti, kar je pa prejšnja vlada imela. Spomnil je, da se danes izteče rok za nekaj milijardni znesek iz EU, ki ga je izposlovala prejšnja vlada. “Zanima me, če so bili predloženi vsi potrebni dokumenti”. “Kajti, dokler niso izkoriščene vse možnosti, je neodgovorno dodatno obremenjevati že tako preobremenjeno slovensko gospodarstvo,” je izpostavil in ob tem dodal, da se celo v Nemčiji, kjer imajo najbolj levo vlado od II. svetovne vojne naprej, zavedajo, da je potrebno davke nižati in s tem razbremenjevati gospodarstvo.
Slovensko gospodarstvo bo po besedah Grimsa zaradi razmišljanja Golobove vlade manj konkurenčno. Ker je veliko govora o pravičnem obremenjevanju, je Grims izpostavil, da se pravičnost zmeraj konča na isti način. Socializem je največji vir revščine na svetu, ki se konča v pomanjkanju. “Kot je rekla Margaret Thatcher, prej ali slej zmanjka tujega denarja in te poti, ki jih vi ubirate, so napačne, zgrešene in za Slovenijo pomenijo dolgoročni potop.” Po mnenju Grimsa bi lahko nevladnikom preklicali večmilijonske razpise za strpnost, ki so namenjeni nevladnikom. Namesto tega pa se je včeraj razpisal še nov razpis za nevladnike. Podjetništvo v Sloveniji bi moralo po besedah Grimsa zadihati s polnimi pljuči, da bi bilo za vse dovolj.
Enakomerno razporejanje bremen je odgovornost vlade
Poslanec SDS Rado Gladek je izpostavil, da je odgovornost vlade, da po tragediji enakomerno razporeja bremena. “Trenutno gledamo lahkotno obdavčevanje podjetij in posameznikov. Pričakoval bi, da bo to bolj uravnoteženo. Na eni strani, kaj bomo dali državljani, na drugi, kaj bo dala država. Tega zaenkrat ni,” je bil jasen. Pavšalne obljube po njegovih besedah so, ni pa konkretnih obljub. “Preuranjeno se mi zdi, da tako vehementno operiramo z rešitvami, kako bomo obdavčili podjetja in posameznike. Od države bi pričakoval malo več konkretnosti, saj bi to predstavljalo sporočilo ljudem, da ne bodo samo državljani obdavčeni, ampak da zna tudi država privarčevati, prispevati. Po drugi strani vemo, oktobra se bodo povišale cene elektrike,” je izpostavil.
“Prioritete so ureditev infrastrukture, ureditev domov za tiste, ki so jim jih poplave uničile, potem pa pride urejanje vodotokov. Upam, da bo v prihodnosti bolj poskrbljeno za vodotoke, da se bodo poglobili in da bomo imeli boljše pretoke. Tako bo tudi manj škode,” je med drugim izpostavil poslanec Jožef Lenart, ki si želi, da bi bila Slovenija bolj učinkovita pri črpanju evropskih sredstev. Po besedah poslanca Andreja Hoivika se je potrebno zavedati, da ljudje potrebujejo pomoč. “In moramo se zavedati prioritet. Apeliram, da že v naslednjem zakonu določimo prioritete, ne pa da primerjamo na primer pomoč 4-članski družini v višini 11.000 evrov z enim snemalnim dnem v isti vrednosti.”
Poslanka Alenka Jeraj je izrazila željo, da je pomoč učinkovita in da smo najprej učinkoviti pri sebi. “Ko nastane kriza v gospodarstvu, podjetnik najprej pogleda pri sebi, kje ima rezerve. Zato je treba, preden se dodatno obremenjuje ljudi, pogledati rezerve znotraj ministrstev,” je prepričana. “Vsa ministrstva, ko se pripravlja proračun, predvidijo nabave opreme, konec leta pa se hiti z nabavami, da ne bi bilo naslednje leto manj denarja. Po izkušnjah ta sredstva so.”
Poslanka Alenka Helbl, ki prihaja iz Koroške, je izpostavila, da si želi, da potrebna sredstva pridejo do ljudi. “Zaenkrat še ni nobene garancije za transparentnost,” je povedala in okrog razporeditve sredstev povedala: “Tako, kot bomo dali vsi svoj solidarnostni del, bi lahko še kdo s svojim delovanjem malo počakal. Koroška kriči, ne samo kliče, kriči, in treba je narediti vse, da bomo sanirali Koroško ter ostale prizadete regije.”
Ljudje so po ujmi izkazali izjemno solidarnost
Predlog sprememb zakona o izvrševanju proračunov RS 2023/24 je vlada predložila v sprejem po nujnem postopku. Poslanec Rado Gladek je glede slednjega izpostavil, da gre tukaj za enega izmed redkih zakonov vlade, ki se sprejema po nujnem postopku in ki dejansko izpolnjuje določbe DZ, saj gre za naravno katastrofo. Da je Slovenija po zadnji ujmi stopila skupaj, je izpostavil poslanec Zvonko Černač. “Ne samo ljudje, narod, ampak tudi celotna slovenska politika. Pred tremi tedni smo soglasno sprejeli novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. V SDS smo kljub pomenljivostim zakon soglasno podprli, se odpovedali razpravi in vladajoči koaliciji dan kasneje zagotovili sklepčnost pri sprejemanju. Dan za tem pa obuli škornje, prijeli za lopate in šli pomagati ljudem pri odpravi posledic.”
Glede zakona je Černač povedal, da v SDS podpirajo vse ukrepe, ki govorijo o administrativni obremenitvi, kar omogoča hitrejšo izvedbo sanacijskih in obnovitvenih del, ravno tako pa podpirajo tudi vse ukrepe, ki ljudi razbremenjujejo posameznih stroškov. “Podpiramo znižan DDV za gasilsko opremo, solidarnostne pomoči in številne ostale ukrepe, ki jih prinaša zakon. Včeraj smo predlagali dodatne oprostitve za posameznike, kmete, podjetja, znižan DDV na energente in dodatno pomoč za gasilska društva. Žal niti eden od predlogov ni bil sprejet. Od 53 predlogov sta bila sprejeta dva, nobeden od ključnih predlogov.” Po besedah Černača so predali, da se ljudi dodatno ne obremenjuje in se posega v njihove žepe z dodatnimi dajatvami, kot je prisilna uzakonitev solidarnostnega prispevka, ker v trenutku, ko ocena škode še ni znana, za to ni nobene potrebe. “Ljudje so po ujmi izkazali izjemno solidarnost. Številni niso opravili samo ene ali dveh delovnih sobot na prizadetih območjih, ampak tudi številne nedelje. Z donacijami so bila zbrana izdatna sredstva in bodo tudi v bodoče. Uvedba dodatne prisilne dajatve je žalitev za številne posameznike, dodatno pa bo prizadela tudi vse, ki so že tako prizadeti zaradi te naravne ujme.”
Foto: Nova24TV
“Stranka SDS kot opozicijska stranka v času krize ne kolesari okrog parlamenta, ko so drugi na oblasti. Pričakovali smo, da bo sedanja oblast, ki ni zmogla konstruktivne drže, ko je bila v opoziciji med drugo krizo, tokrat zmogla konstruktivno držo in podprla predloge SDS,” je okrog predloga interventnega zakona komentiral poslanec Černač.
“Vesel sem, da je slovenska politika v zadnjih tednih pokazala visoko stopnjo enotnosti in povezanosti. To vsekakor vliva upanje za delovanje Slovenije v prihodnosti,” je povedal predsednik stranke NSi Matej Tonin. Hitrost pomoči je po njegovih besedah ključnega pomena. “Potrebno bo preiti od besed k dejanjem,” je povedal in dodal, da bi ljudje, ki so ostali brez vsega, morali po mesecu dni vedeti, pri čem so. V stranki se zavzemajo za dodelitev primernih denarnih odškodnin prizadetim, ker so se v preteklosti tovrstni gradbeni projekti vedno sfižili. “Občine za intervencijske stroške potrebujejo denar takoj.” Problematiziral je prisilno solidarnost, saj solidarnost nikoli ne more biti prisilna. “Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je, da se bodo ljudje zaradi prisilne solidarnosti v prihodnosti sprli. Solidarnostni prispevek pa zagotovo ne sme postati trajni davek.” Kljub pomenljivostim zakona je napovedal, da bodo v stranki izrazili podporo zakonu.
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je na seji med drugim opozorila na razmerja. “4-članska družina, ki je ostala brez vsega, bo dobila maksimalno 12 tisoč evrov pomoči, na drugi strani pa bodo filmski ustvarjalci za 5 odpovedanih snemalnih dni dobili 50 tisoč evrov. Ne govorim, da niso upravičeni do pomoči, govorim pa o teh razmerjih.”
Poslanec Anže Logar pravi, da vlada ni postrgala vseh rezerv in ni bila najbolj kreativna glede na zmožnosti, ki jih ima. “500 milijonov evrov za državo ni veliko. Še posebej če vemo, da leto nazaj ni bila težava zbrati 800 milijonov eur poroštev za Gen-energijo, HSE in Geoplin. Pa nekaj mesecev kasneje 500 milijonov finančne injekcije za HSE”, je opozoril poslanec Logar, ki pravi, da je potrebno celotno evropsko administracijo glede na besede predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, držati za besedo, saj so obljubili denar in da nam bodo stali ob strani. “Naloga vlade je, da pobere prav vsak evro, ki se ugodno ponuja, sploh če ta pride od zunaj”, je bil jasen.
V primeru denarja, ki prihaja od zunaj, gre po besedah Logarja za svež denar, ki ima multiplikativni učinek za razliko od novih davščin, kjer se zgolj prerazporeja iz žepov gospodarstva in davkoplačevalcev v žepe vlade, da nato vlada naprej daje za programe, za katere ocenjuje, da so potrebni. Nov davek se zdi Logarju nepotreben in celo škodljiv. “Postavite se v kožo nekoga, ki je izgubil hišo in nekoga, ki mu je voda zalila proizvodno halo, in mu danes nalagate še plačilo 0,3 procenta od dohodnine in 0.8 procenta od dejavnosti. Ali pa nekoga, ki je ob poplavah nemudoma vzel svoj bager, šel pomagat sovaščanom, vzel dopust, da je lahko pomagal tistim, ki jih je voda zalila, dal donacijo Rdečemu križu in Karitasu in mu danes naložite še nov davek in imenujete to solidarnost”, je bil kritičen in pozval prisotne, naj se spomnijo, da vsakič, ko se je v Sloveniji z neko interventno zakonodajo uveljavil začasni davek, je ta nato postal trajni davek. Ker je več kot četrtina sredstev, ki jih nameravajo zbrati za to obnovo, iz naslova novih davščin, je Logar vlado opomnil, da tukaj nedvomno ne gre za kakšno kreativnost. “To ni solidarnost”.
N. Ž.