Politiki, boste dopustili, da se to stanje nadaljuje? Dobičkar na račun študentskega denarja in direktor ŠOU Maribor Drago Žura na polno lobira za ohranitev bajne plače in svojih privilegijev!

Skoraj ni bilo nikogar, ki se ne bi razjezil ob gledanju oddaje Tarča na temo delovanja študentskih organizacij v Sloveniji, saj je bilo več kot očitno, da se te kopajo v denarju. Med drugim si namreč privoščijo luksuzne tretmaje, omenjalo se je tako masaže, depilacije, smučanje v Franciji, servis smuči, lastno jadrnico, deskanje v Maroku, kot tudi tečaje pomorskih veščin. Tudi tukaj pa očitno ne gre brez svetovalnih pogodb in zavodov, ki so jih ustanovile študentske organizacije, kjer se preteka javni denar.

Ima višjo plačo kot vsi ministri in premier
Če imamo v Sloveniji mnogo študentov, katerih starši si komaj ali sploh ne morejo privoščiti njihovega študija, pa se očitno na strani direktorja Študentske organizacije Univerze v Mariboru Žuri cedita med in mleko. Ob razkritju višine zadnjih šestih plač, ki jih je Žura prejel na svoj transakcijski račun, se je namreč izkazalo, da je najvišja znašala kar 7.794 (bruto) evrov. Glede na to, da takšne plače ne prejme nihče iz slovenske ministrske ekipe, prav tako pa tudi ne premier Marjan Šarec (5.600 evrov), je vsakomur z nekaj kmečke pameti jasno, da so spremembe več kot nujne.

Višina plače naj bi bila upravičena
Ob razkritju številnih nemoralnih in protipravnih praks bi človek pričakoval sram s strani Žure, a očitno je takšno pričakovanje preveč optimistično. Ko ga je voditeljica oddaje Erika Žnidaršič vprašala, če je njegovo delo res tako zahtevno, da je tako mastno plačan, prejema namreč 2.000 evrov več kot Šarec, je Žura odgovoril, da ni kot študentje zaposlen preko napotnice, ampak kot direktor in predsednik uprave ustanove. Sicer je priznal, da je res dobro plačan, a je sam prepričan, da je višina njegove plače povsem upravičena, saj naj bi dobro delal. Med naštevanjem del, ki jih opravlja, ga je voditeljica vprašala, če je njegovo delo zahtevnejše od dela ministrov in Šarca – odgovoril je, da je menedžer z veliko pristojnostmi.

Poslanec SDS Žan Mahnič je v imenu poslanske skupine na novinarski konferenci izpostavil, da v SDS predlagajo spremembo dveh členov zakona, in sicer spremembo v tretjem členu, kjer predlagajo, da se  jasno zapiše, da je ŠOS pravna oseba javnega prava, in v 10. členu, kjer naj se zapiše, da za nadzor nad zakonitostjo in porabo finančnih sredstev ŠOS skrbi Računsko sodišče RS. Ob tem je poudaril, da če bi bila ŠOS opredeljena kot pravna oseba javnega prava, bi moralo biti vsaj finančno poslovanje ŠOS temu prilagojeno. Za naročila blaga in storitev s strani ŠOS bi se tako moral uporabljati zakon o javnem naročanju, obveznosti študentskih funkcionarjev bi morale slediti zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, v celoti bi morali spoštovati zakon o dostopu do informacij javnega značaja, plačila zaposlenim bi morala biti omejena s plačilno lestvico v javnem sektorju za primerljiva dela, nad porabo javnih sredstev bi moralo redni nadzor vršiti računsko sodišče itd. Za finančno poslovanje ŠOS bi se torej moralo uporabljati enake kriterije in predpise, kot veljajo za javni sektor, še posebej zato, ker je članstvo študentov v ŠOS obvezno in sami ne morejo izbirati, v kateri interesni organizaciji se bodo združevali.

Mahnič je prepričan, da bi Študentska organizacija Slovenije prvenstveno morala delati skladno s svojim namenom, to pa je skrb za študente in za vse, kar je potrebno, da bi študijski proces pri študentih nemoteno potekal. Prav tako bi po besedah poslanca ŠOS moral več sredstev namenjati vprašanjem, povezanimi s socialnim statusom študentov, stanovanjski politiki za mlade, štipendijam ipd. “Zagotovo so ta vprašanja tista, za katera so študentske organizacije zadolžene, ne pa za različna rajanja, jadranja in kampuse, kjer se zgolj načrtuje in ugotavlja, kako bi nekateri še bolj zaslužili,” je dejal poslanec. Ob tem je tudi poudaril, da je jasno, da so zabave del študentskega življenja, in da je prav, da se posveti del sredstev tudi temu, ne pa da je zgolj 20 odstotkov sredstev namenjenih za izobraževanje in socialo, vse ostalo pa gre za plače, zabave, honorarje.

Glede na to, da bi se z zakonom, ki ga predlaga SDS, zajezilo netransparentno porabljanje finančnih sredstev s strani ŠOS, njenih funkcionarjev in tam zaposlenih, je pričakovati, da se bodo za podporo zakonu opredelile vse poslanske skupine, če jim je resnično v interesu delovanje v korist mladih. Ko smo v uredništvo prejeli informacijo, da naj bi Žura lobiral pri poslanskih skupinah in poslancih, smo se odločili, da informacijo osebno preverimo. Na vprašanje, ali res lobira pri koalicijskih poslancih, da bi nasprotovali zakonu, Žura odgovarja, da informacija ne drži. “Ne lobiram pri nobenih koalicijskih ali drugih poslancih.” Ob tem je pojasnil, da tudi ni član stranke SD. Na drugo vprašanje, “Ali ste prijavili lobistične stike? Namreč tudi, če niste lobist, morate po zakonu tovrstne stike prijaviti”, je odgovoril: “Nisem prijavil lobističnih stikov, saj ne lobiram.” Na zadnje vprašanje, če se boji za visoko plačo in privilegije, je odgovoril, da nima nobenih privilegijev. “Plača je že znižana, želim pa si, da se zadeva sistemsko reši na ravni Študentske organizacije Slovenije in njenih entitet,” je odgovoril Žura.

Za 24ur Fokus je neimenovani vir, ki se spozna na delovanje študentskih organizacij, povedal, da so zavodi podaljšana roka študentskih organizacij, preko katerih je precej lažje dobiti ven določena sredstva. “Iz tega razloga je težko kar koli spremeniti, saj je sistem delovanja zelo zakoreninjen. Nekatere osebe so zadaj že več deset let. Nekateri imajo podjetja, ki se jih potem najema, in se tako pretaka denar … Takšni posli so bili in so. Zelo težko je kar koli dokazati, ker dogodki res obstajajo in so izvedeni, je pa cena toliko višja in gre to v žepe.” Glede na to, da mladi predstavljajo prihodnost, je prav, da se končno prekine saga izkoriščanja s strani Študentske organizacije Slovenije, ki se bohoti na račun njihovega dela. Namreč, več kot očitno je, da gre denar za plače, zabave in druge oblike luksuza, ne pa za nemoten potek študijskega procesa.

H. M.