“Od vlade pričakujemo, da začne resne pogovore in se začne ukvarjati z dejanskimi poenostavitvami postopkov. Da se začne ukvarjati z decentralizacijo, ne pa centralizacijo Slovenije in da storitve celotne državne uprave približa ljudem”, je na današnji tiskovni konferenci glede idej Ministrstva za javno upravo o reorganizaciji upravnih enot kritično opozorila poslanka stranke SDS Suzana Lep Šimenko.
Spomnimo. Ptujska županja Nuška Gajšek je prejšnji teden problematizirala idejo Ministrstva za javno upravo, ki ga vodi Sanja Ajanović Hovnik, o reorganizaciji upravnih enot na način, da se jih iz 58 zmanjša na 12, ostale pa postanejo izpostave. “S tem se seveda ne moremo strinjati in temu odločno nasprotujemo, saj gre za še večjo centralizacijo in degradacijo določenih območij,” je ob tem med drugimi izpostavila. Kritično na račun omenjene ideje se je za naš portal odzvala strokovnjakinja za evropske projekte in regionalni razvoj, nekdanja državna sekretarka Vlade RS za kohezijo in aktualna sekretarka Državnega sveta RS mag. Monika Kirbiš Rojs, ki je zatrdila, da to vodi v dodatno centralizacijo države in s tem tudi degradacijo določenih področij v Sloveniji. Na vprašanje, kaj konkretno to pomeni za ljudi, Kirbiš Rojsova pravi, da se za izdelavo osebnega dokumenta naj ne bi spremenilo nič, večje spremembe pa bodo pri bolj kompleksnih zadevah. “Eno takih so tudi gradbena dovoljenja. Na primer, občani Slovenske Bistrice bi po novem gradbena dovoljenja urejali v več kot 20 kilometrov oddaljenem Mariboru. Upoštevati je treba tudi daljšanje dobe od vložitve do pridobitve dovoljenja”, je izpostavila in ob tem dodala, da centralizacija postaja iz dneva v dan bolj očitna, večja, problematična.
V SDS so podali zahtevo za sklic nujne seje odbora za notranje zadeve z eno točko in sicer nedopustno omejevanja dostopnosti do upravnih storitev s projektom ukinjanja upravnih enot. Po informacijah, ki so jih namreč prejeli, je v mesecu februarju potekala prva seja koordinacijske skupine za reorganizacijo upravnega poslovanja in takrat je bilo s strani ministrstva predstavljeno, da naj bi se število upravnih enot krčilo in sicer na način, da bi se iz trenutnih 58 upravnih enot skrčilo na zgolj 12. Nekako po statističnih regijah, ki jih imamo. Vse ostale upravne enote pa bi izgubile svojo samostojnost in bi postale zgolj izpostave.
Nad idejo so v SDS zgroženi
“V poslanski skupini SDS smo bili ob tej novici naravnost zgroženi. Mi se namreč vseskozi zavzemamo za decentralizacijo Slovenije, ta korak pa gre v nasprotno stran, k še večji centralizaciji Slovenije in v oddaljevanje dostopa samih upravnih postopkov našim državljanom in gospodarstvu”, je kritično izpostavila poslanka Suzana Lep Šimenko in dodala, da že sam pomislek, da vlada lahko kaj takega načrtuje, po njihovi oceni kaže, da deluje brez samega najmanjšega stika z realnostjo in brez posluha do naših državljanov in gospodarstva.
“Glede na podani predlog naj bi v naši državi imeli 12 od trenutno 58 upravnih enot. Teh 12 upravnih enot bi tako od preostalih 46 upravnih enot prevzelo reševanje zadev, ki se tičejo tujcev, gradbenih dovoljenj ter nekatere druge podporne naloge, okoli katerih sedaj ne moremo podati stališča v kolikor to sicer ne vpliva na samo kakovost in dostopnost storitev do državljanov. Morda pri kakem združevanju računovodskih in finančnih oddelkov nimamo težav. Z vsem tem, ko pa nameravajo krčiti oziroma omejevati dostopnost ljudem, s tem pa imamo v naši stranki velike težave”, je pojasnila, saj to ocenjujemo kot napačno smer, ki ji sledijo. Vseskozi zagovarjajo poenostavljene postopke, da se država decentralizira in se država dejansko približa uporabnikom. “Namesto, da bi postopke približali ljudem, nameravajo sedaj več kot očitno bolj centralizirati in jih bolj oddaljiti od ljudi.”
Ob ukinitvi UE Ptuj bi se nekateri ljudje morali peljati tudi do 60 kilometrov daleč
V nadaljevanju je poslanka v zvezi s predlogom izpostavila primer UE Ptuj, ker sama namreč prihaja iz Ptuja in njeno delovanje tudi najbolj pozna. “UE Ptuj je po velikosti, torej po številu prebivalcev, ki jih zajema, četrta največja. Zajema 15 občin in približno 68 tisoč državljanov. V kolikor pride do tega, da se centralizirajo upravni postopki, bi to za naše ljudi pomenilo, da v kolikor želijo pridobiti gradbeno dovoljenje, bodo morali nekateri iti tudi do 60 kilometrov oddaljeni Maribor.” To se jim zdi skrajno neprimerno. Ne samo, da bo namreč ljudem manj dostopno, nenazadnje se bodo skoraj zagotovo ti postopki tudi podaljšali. “Je sama selitev zaposlenih dejansko smiselna? Na koncu bodo prišli z idejo, da imajo sedaj v Mariboru premalo prostora glede na to, kako glomazna bi bila potem sama upravna enota v Mariboru. To ocenjujemo kot popolnoma napačno smer.”
Če po besedah poslanke osredotoči na področje tujcev, je UE Ptuj ena izmed bolj učinkovitih pri reševanju zadev, ki se tičejo tujcev. To pa zlasti koristijo gospodarstveniki, ki zaposlujejo tujce. “S tem bi njim bistveno otežili delo oziroma bi se morali voziti v oddaljeni Maribor. Največjo težavo pa zagotovo vidim v pridobivanju samih gradbenih dovoljenj, kajti s tem bi storitev bistveno odmaknili, pri čemer pa se dogaja, da se je potrebno za te namene oglasiti tudi večkrat.” Poslanka je izrazila hvaležnost vsem županom Spodnjega Podravja, da so se na kolegiju enotno izrekli, da nasprotujejo takšni reorganizaciji, da bi se določena področja prenašala in bi UE Ptuj postala zgolj izpostava.
V nadaljevanju je povedala, da se še ne ve, kako bo z delovanjem krajevnih uradov, se bo pa okrog tega verjetno več izvedelo na matičnem odboru. “Tukaj je zagotovo potrebna bistvena reorganizacija, ampak ne na način, da bi te krajevne urade zmanjševalo, temveč, da se zagotovi nemoteno delo teh krajevnih uradov po vseh občinah. Občine prostore za krajevne urade dajejo tako rekoč zastonj. To so pisarne, ki so namenjene vodenju upravnih postopkov. Ljudem je izjemnega pomena, da lahko vložijo zahtevo za novo osebno izkaznico na občini, kjer dejansko tudi bivajo. V preteklem letu smo imeli tudi na našem območju imeli težave zaradi kadrovskih stisk. Upam, da se bo vlada oziroma ministrstvo lotilo in naslovilo ta problem, seveda z dodatno reorganizacijo.” Poslanka resnično upa, da niso prišli na idejo po zmanjševanju števila krajevnih uradov v Sloveniji. Prav je namreč, da jih imamo in da so upravne storitve ljudem dostopne. Nenazadnje se je po njenih besedah potrebno zavedati, da so ljudje, ki delajo na upravnih enotah, tam zaradi naših državljanov in našega gospodarstva, ki upravne storitve tudi potrebujejo. “Mislim, da se tega v državi vse premalo zavedamo.”
Nato je predstavila še sklepe, ki so jih kot poslanska skupina vložili. Prvi njihov sklep je sledeč: Odbor za notranje zadeve poziva vlado in pa Ministrstvo za javno upravo RS, da pripravita analizo s konkretnimi izhodišči za izboljšanje zadovoljstva uporabnikov upravnih storitev, kakovosti in učinkovitosti izvajanja upravnih postopkov, zmanjšanja administrativnih ovir in poenostavitev upravnih postopkov. Drugi sklep je: Odbor za notranje zadeve poziva vlado in ministrstvo k pripravi analize s prejšnje točke in vključitvi lokalne skupnosti, vseh upravnih enot in pa predstavnikov gospodarstva. Tretji sklep: Odbor za notranje zadeve meni, da predlog koordinacijske skupine za reorganizacijo in modernizacijo upravnega poslovanja upravnih enot v Republiki Sloveniji predstavlja nedopustno centralizacijo in krni dostopnost do storitev, zadovoljnost uporabnika in prostorsko ter časovno dostopnost. In pa četrti sklep: Odbor za notranje zadeve poziva Ministrstvo za javno upravo, da zagotovi nemoteno delovanje krajevnih uradov in s tem omogoči čim večjo dostopnost upravnih storitev in zadovoljstvo uporabnikov. “Od vlade pričakujemo, da začne resne pogovore in se začne ukvarjati z dejanskimi poenostavitvami postopkov. Da se začne ukvarjati z decentralizacijo, ne pa centralizacijo Slovenije in da storitve celotne državne uprave približa ljudem”, je zaključila poslanka.
Sara Kovač