Že dolgo je znano, da so si slovenski levi NVO-ji v javni upravi ustvarili pravi fevd, kjer milijoni že kar privzeto stekajo v njihove blagajne – mnogokrat z medlo definiranimi in vnaprej dogovorjenimi “projekti” z uradniki. A komaj v primeru Sanje Ajanović Hovnik je javnost resnično dojela razvrat v tej sferi. Tudi po zaslugi medijev, ki so – zaradi nepovezanih drugih interesov – začeli opravljati svojo nalogo in o razpisih z NVO-ji tudi poročati. Javnost je bila prvič zares ogorčena nad tem, kam gre njihov težko prisluženi denar. Vlada je zato začela z gasilsko akcijo, odstavila ministrico in ad hoc razveljavila razpis, zaradi katerega so se nevladniki že veselili odločb s sanjskimi zneski. Očitno zdaj nevladnikom ni všeč, da so ostali brez sredstev zgolj zaradi ogorčenosti javnosti nad postopki javnih razpisov za sredstva.
Spomnimo, minister za javno upravo Franc Props je nedavno preklical razpis za okrepitev državljanskih pravic in krepitev nevladnih organizacij (NVO), ki je bil eden od razlogov za odstop njegove predhodnice Sanje Ajanović Hovnik. Sprva je želel počakati na notranjo revizijo, vendar naj bi ta še trajala. Neporabljena sredstva bodo še naprej namenjena podpori razvoju NVO, ni pa načrtovana ponovitev istega razpisa, ki ga je predlagala Ajanović Hovnikova.
Rezultate notranje revizije bodo delili z javnostjo, ko bodo znani, pravijo na ministrstvu za javno upravo. Dogajanje preiskujeta tudi Komisija za preprečevanje korupcije in policija. Med izbranimi na razpisu je bil med drugim tudi Inštitut za preučevanje enakosti spolov (IPES) pod vodstvom Kaje Primorac, ministričine dobre prijateljice, s katero je ustanovila tudi podjetje Smart center. Ajanović Hovnikova je ob nastopu mandata prenesla svoj delež na svojo mamo, pri čemer ni bilo sporno le to, da je inštitut, tesno povezan z ministrico, dobil sredstva, ampak tudi to, da je ministričina mama za denar svetovala prijaviteljem na razpis, kar je več kot jasen znak korupcije.
Zdaj pa so se začeli pritoževati drugi nevladni dobičkarji, ker so izviseli le zato, ker je bila ministrica preveč predrzna in očitna s financiranjem javnega denarja v zasebne žepe. Ogorčeni so npr. pri zloglasni Pravni mreži, skupini nevladnikov, ki je med drugim napisala (najbrž neustavni) zakon o RTV Slovenija, ki ga je kritizirala celo “njihova” Nataša Pirc Musar.
“Namesto da bi ministrstvo za javno upravo z izbranimi prijavitelji (ti so že avgusta lani prejeli sklepe o izbiri) sklenilo pogodbe o izvajanju projektov, je razveljavilo celoten razpis, čeprav revizija še ni končana. Dokler proti samovolji oblasti ne uspemo s pravnimi sredstvi, delovanje Pravne mreže lahko podprete na pravna-mreza.si/doniraj/ ali s SMS sporočilom PMVD5 na 1919,” so zapisali na socialnem omrežju X. Enako prošnjo je naslovila tudi Barbara Ragelj, čigar ezoterični NVO (ki deluje v okviru Pravne mreže) je bil prav tako prejemnik vrtoglavih javnih sredstev.
Nevladni organizaciji Zavod Open in Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) sta bili med izbranimi na razpisu. PIC si je obetal kar 300.000 evrov. Prav tako bi sredstva iz propadlega razpisa prejelo Društvo Parada ponosa, njegova predsednica je bila pred kratkim Rajgljeva.
Rajgljeva se je že navadila, da so državni milijoni avtomatizem
O kakšnih številkah sicer govorimo izven propadlega razpisa? PIC, kjer je Rajgljeva zaposlena, je od 2003 do padca ministrice skupno prejel 2.525.715,27 evra. Od tega so ti septembra 2023 prejeli 37.809,96 evra javnih sredstev. Ministrstvo za notranje zadeve velja za enega njihovih največjih financerjev, saj jim je doslej skupno nakazal 1.170.195,02 evra! Med plačniki pa je mogoče najti tudi: Okrožno sodišče v Ljubljani, Ministrstvo za gospodarstvo (Urad RS za varstvo potrošnikov), Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor.
Tukaj pa ne moremo niti mimo Zavoda za kulturo raznolikosti Open, čigar direktorica in soustanoviteljica je poleg Nine Hudej (sicer tudi solastnice podjetja NORMALA, gostinstvo, d.o.o), Monike Weiss in Nine Kodrič tudi Rajglova. Čeprav čisti prihodki od prodaje niso niti slučajno primerljivi s prihodki poslovanja Lokala pritličje, ki so po podatkih Ebonitet znašali 6.400 evrov), pa je vendarle smiselno pogledati, koliko javnih sredstev se steka v delovanje zavoda, ki po podatkih, dostopnih na njihovi uradni strani, širi idejo “antidiskriminacije, spoštovanja človekovih pravic in raznolikosti”. Zavod s sedežem na Maistrovi 8 v Ljubljani, ki izvaja “raziskovalne in promocijske projekte s področja človekovih pravic, kulture, socialne varnosti in ekonomskega sistema” (med izvedenimi projekti je bil tudi projekt Opolnomočenje družin LGBT), je sodeč po podatkih Erarja v obdobju od leta 2010 do danes prejel skupno nakazilo javnih sredstev v znesku 144.058,04 evra.
Socialistka Rajgljeva je tudi poslovna ženska
To pa še ni vse. Dohodki najbolj enake od vseh enakih slovenskih NVO-jevk prihajajo tudi iz njene profesure na ljubljanski pravni fakulteti, kjer predava predmete temelji prava, delovno in socialno pravo in evropsko korporacijsko pravo.
Še pomembnejše pa je njeno poslovno udejstvovanje. Čeprav Rajglova vneto protestira proti kapitalizmu, se v praksi, kot kaže, njegovih sadov ne otepa, kot bi si morda kdo mislil. Rajglova je namreč solastnica lokala Pritličje na prestižni lokaciji – le nekaj korakov od ljubljanskega Magistrata. Lokal velja za priljubljeno točko levih aktivistov, saj se tam odvijajo številni pogovorni večeri in drugi kulturni dogodki. Ne manjka pa niti zabav, med drugim so denimo 26. maja 2023 priredili žur ob “zmagi”, ko so ustavni sodniki odpravili začasno zadržanje izvajanja dela novega zakona o RTVS.
Skoraj milijon evrov prometa letno
Če si na Ebonitetah pogledamo poslovanje podjetja NORMALA, gostinstvo, d.o.o., katerega solastnica je Raljglova, lahko vidimo, da je lokal v lanskem letu od prodaje pridelal kar 945.157 evrov čistih prihodkov. Tekom koranvirusnih časov, ko so tudi lokali za nekaj časa morali zapreti vrata, je bila višina čistih prihodkov od prodaje seveda pričakovano nižja, leta 2020 so namreč ti znašali 414.710 evrov, leta 2021 pa 518.414 evrov. Prihodki so bili višji v letih pred tem, medtem ko so čisti prihodki od prodaje leta 2018 nanesli skupaj 693.019 evrov in so leta 2019 znašali 734.227 evrov.
Vir: Ebonitete
Podatki na aplikaciji Erar, ki prikazuje javno porabo denarja, razkrivajo, da je podjetje NORMALA, gostinstvo, d.o.o. v času od 2015 do danes skupno prejelo 97.778,13 evra javnih sredstev. Največ sredstev je prejelo od Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, in sicer 47.366,09 evra. Od Ministrstva za finance (FURS) so prejeli skupno 32.303,00 evrov. Med plačniki lahko najdemo tudi Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, ki je skupno namenila 4.126,08 evra, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Javni zavod Mladi zmaji – Center za kakovostno preživljanje prostega časa mladih, kreativno središče Center Rog, Muzej in galerije mesta Ljubljane. Manjše zneske pa so med drugim namenile tudi nekatere fakultete, kot je denimo Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in celo Gimnazija Šentvid Ljubljana.
Bogataški NVO-ji so se navadili avtomatizma pri deljenju milijonov
Na primeru javno-denarne “bogatašinje” Rajgljeve vidimo, da so nevladne organizacije, ki so dobile sredstva iz smešnega javnega razpisa Ministrstva za javno upravo tako zelo jezne le zato, ker so se razvadile na avtomatizem pri prejemanju sredstev. Zanje je bil to zagotovljen dohodek. Skupaj s “prijatelji” uradniki na ministrstvih so pisali vloge in jih urejali tako, da bo to zadostilo nekim minimumom, s katerim bo lahko nato rop davkoplačevalskega denarja opravičilo “njihovo” računsko sodišče.
Zaradi Sanje Ajanović Hovnik, ki je očitno bila prepričana, da si lahko “njeni” NVO-ji v sodobni levi medijski krajini in popolni hegemoniji levice privoščijo prav vse – tudi zelo očitni nepotizem – je javnost dojela, kako se zapravlja njihov denar (medtem ko vladni predstavniki trdijo, da denarja ni!). Javnost je seveda postala ogorčena, vlada pa je – ker ne zna nič drugega – sprožila gasilsko akcijo razveljavitve celotnega razpisa. Namesto da bi prevetrila pogoje, pod katerimi takšni (očitno dogovorjeni) razpisi potekajo, ali da bi razmislila tudi o njihovi ukinitvi.
Pri tem je pomembno poudariti, da MJU res nima prav nobenih zakonskih možnosti, da razpis razveljavi – NVO-ji imajo tukaj prav, da gre za ad hoc odločitev z vladnim dekretom. Razpis bi se lahko razveljavil takrat, ko bi se ugotovile nepravilnosti. Ugrabljene institucije pa takšnih nepravilnosti seveda nikoli ne bodo našle. Torej je vprašanje, če ne drži, kar pravijo nekateri viri, da gre za tihi dogovor med ministrstvom (oz. vlado) in NVO-ji, da bodo po predstavi za javnost dobili sredstva vendarle izplačana (z obrestmi). Dobil jih bo torej tudi zloglasni Inštitut za preučevanje enakosti spolov (IPES) ministričine prijateljice Kaje Primorac.
I. K.