Koalicija se na nepremičninski davek pripravlja že zelo dolgo in previdno, saj bi s tem odtujili tudi del svoje volilne baze, ki izhaja iz družin srečnežev, ki so po drugi svetovni vojni dobili nepremičnine, potem ko je komunistična oblast izvirne lastnike “olajšala” lastninske pravice. Le zato do zdaj še vedno niso obdavčili nepremičnin. Ker pa je glavna stranka koalicije Levica edina z resničnim (socialističnim) programom, ni dvoma, da bodo tak davek vsaj poskušali implementirati. Pri tem minister Levice kot popolni ekonomski analfabet bizarno verjame, da bi tak davek znižal cene nepremičnin in najemnin.
Kljub temu, da koalicijski partnerji Levico svarijo, da izplen ne bo tak, da bi se lahko financirali novi projekti (med njimi je tudi minister za finance Klemen Boštjančič), pa to ne ustavlja sanjarjenja Luke Mesca. Ta pravi, da bi rad videl, da se denar, ki ga bomo zbrali od nepremičninskega davka, usmeri v stanovanjsko gradnjo in subvencioniranje najemnin tistim, ki si stanovanj ta hip ne morejo privoščiti.
Levica trdi, da višji davki pomenijo nižje cene
Mesec je prepričan, da bi davek ljudi odvračal, da bi stanovanja kupovali kot naložbe, in potožil, da je cena za 38-kvadratno stanovanje 172.000 evrov, kar je po njegovem mnenju nevzdržno.
Verjetno smo prvič v zgodovini države slišali tezo, da bi novi davki znižali cene, namesto da bi jih zvišali. Gre za vpogled v ulično, ekonomsko nepismeno miselnost stranke Levica, ki ne razume, da se vsak davek dolgoročno prenese na končnega potrošnika.
Cene nepremičnin lahko zniža le bistveno večja ponudba nepremičnin, torej manjše birokratske ovire za novogradnje in bistveno krajši postopki, ampak ta vlada dela prav nasprotno, saj je celo za nezahtevne objekte uvedla dodatne birokratske zahteve in omejitve.
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) October 29, 2024
Ne da davek ne bo znižal cen, ampak se bodo cene zaradi davka dvignile.
Tisti, ki imajo presežna stanovanja in jih oddajajo, bodo davek prenesli na najemnike.
Tisti, ki imajo prazna stanovanja za načrte (zdomska, čakajo na otroke), jih bodo prepisali na družinske člane.
Tisti, ki…— Libertarec (@Libertarec) October 29, 2024
Zakaj so pozabili na logiko, ki jo uporabljajo pri gradnji jedrske elektrarne?
Jasno je, da je država najslabši gospodar in najslabši investitor, saj tam privzeto s sredstvi upravljajo ljudje, ki niso lastniki kapitala, ki se vlaga, in zato tudi nimajo nobene prave motivacije, da z njim ravnajo gospodarno. Konec koncev je bil to tudi eden od argumentov okoljevarstvenikov, zakaj se ne bi smel graditi drugi blok jedrske elektrarne Krško – zaradi domnevne že vnaprej pričakovane korupcije. Zakaj torej lahko vnaprej pričakovano korupcijo izključimo iz državnih gradenj novih stanovanj, ki naj bi se napajala iz novega davka?
Manj nepremičnin, višje cene
Jasno je, da bi na koncu tak ad hoc način porabe javnega denarja povzročil predvidljive posledice: ljudje res ne bi več gradili investicijsko. Zaradi tega bi bilo stanovanj manj. Neučinkovita in neracionalna državna gradnja tega ne bi niti približno nadomestila. Na koncu bi se zvišale tako cene nepremičnin (zaradi vedno manjšega števila novogradenj) kot najemnin (iz istega razloga).
Davek na nepremičnine bo rešil nepremičninski trg tako kot je ukinitev dopolnilnega zavarovanja rešila zdravstvo.
Lansirajo nek mit / grešnega kozla in potem ga gonijo 20 let, tako dolgo, da sforsirajo svoje, zadeva seveda ne deluje, potem niso nič krivi, ampak lansirajo nov mit
— Svoboda (@SvobodaBlog) October 30, 2024
Večkrat se je že pokazalo, da tako državno financiranje najemnin za socialno šibkejše kot tudi gradnja novih stanovanj paradoksalno povzročata splošno višanje tako najemnin kot cen samih nepremičnin, saj država, ko sodeluje na trgu kot igralec, povzroča nestabilnost in spreminja pravila igre prostega trga ter povzroča anomalije, katere lahko nato večji investitorji izkoristijo za splošno višanje cen nepremičnin.
Resnična težava pomanjkanja stanovanj
Pri tem je pomembno, da se vlada pretvarja, kot da največja težava sploh ne obstaja – namreč izredno dragi in časovno zamudni birokratski postopki za pridobivanje gradbenih dovoljenj in previsoki davki na plačo, zaradi katerih povprečni Slovenec iz plače na koncu efektivno (z vsemi drugimi davki) v porabo dobi le 30-odstotkov zasluženega. Gradnjo si tako lahko privoščijo le veliki investitorji, ki gradijo nadstandardna stanovanja, ne pa običajni ljudje, ki bi si gradili stanovanjsko hišo. Vlada pod vodstvom radikalne stranke Levica bi torej rada požar – ki ga je država zanetila sama – gasila z bencinom.
Mitja Iršič