“Čeprav so mediji dajali tako zelo negativna sporočila glede tega protesta, se je zbrala takšna masa ljudi, kar je za vladno koalicijo, medije in civilno družbo, ki je tej koaliciji podrejena/nadrejena, zelo huda bolečina, ker sami več kot očitno v Ljubljani tega zlepa niso zmožni narediti,” je glede protesta upokojencev dejal komentator Peter Merše.
V tokratni oddaji Ura moči na Planet TV so aktualno politično in družbeno dogajanje komentirali voditelj Bojan Požar, novinar Domovine Peter Merše in bivši odgovorni urednik Siola Peter Jančič. Požar je uvodoma spomnil na zanimive politične situacije v zadnjem tednu, med drugim na nov protest Glasu upokojencev pred parlamentom, na to, da je državno tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo zoper predsednico Natašo Pirc Musar zaradi izdaje fiktivnega računa, in da je “počilo” v Gibanju Svoboda (med centralo in ljubljanskimi mestnimi svetniki, ki naj bi se prodali Zoranu Jankoviću). Na začetku pogovora pa se je Požar dotaknil nedavnega obiska podpredsednice Evropske komisije Věre Jourove v Sloveniji. Kot je poudaril TV voditelj, se govori, da je bil njen obisk politično motiviran (v smislu izvedbe pritiska na Ustavno sodišče zaradi odločanja o spornih členov zakona o RTVS; podpredsednica naj bi se postavila na stran zagovornikov sprejetja spornih členov zakona).
Kot je še spomnil Požar, naj bi v Slovenijo prišla v povezavi z najnovejšo medijsko situacijo predvsem zaradi zakona o RTVS in državnega financiranja tiskanih medijev. Jančič: “Glede na to, da je gospa prišla takoj potem, ko je Ustavno sodišče zadržalo izvajanje čistke oziroma predčasne politične zamenjave celotnega vrha največjega medija v državi in je že drugič prišla na obisk našega Ustavnega sodišča, čeprav v druge države nikdar ne hodi, je povsem jasno, da gre za politični pritisk. Že sama pot na Ustavno sodišče je pritisk.” Ob tem je Jančič opozoril, da je zadrega v resnici še mnogo večja, ker se na ravni EK in EU parlamenta sprejema nova zakonodaja za zaščito medijev pred arbitrarnimi posegi oblasti. Ta primer predčasne odstavitve pa je po Jančičevem mnenju tipičen primer takšnega arbitrarnega posega, za kar bi morala evropska komisarka prva protestirati.
Toda ker to počne vlada iz njene politične skupine, jo brani. Podobnih primerov je bilo že več: odstavitev vrha SDH, odstavitev vrha Telekoma, zamenjala uredništvo Siola, v parlamentu imamo preiskovalno komisijo, ki je pridobila poslovne podatke privatnih medijev itd. Spomnil je še, da je komisarka v preteklosti ognjevito protestirala v primeru Blaža Zgage, ki je danes celo v službi na ministrstvu v politični kvoti, čeprav se takrat ni dogajalo nič posebnega (noben urednik ni bil predčasno zamenjan itd.). Merše: “Mislim, da si takšnega pritiska, na kakšno večjo članico EU (Nemčijo, Francijo itd.) zagotovo ne bi privoščila. Definitivno si ta obisk ni mogoče razlagati drugače kot politični pritisk. Tudi kredibilnost Evropske komisije se s tem (v trenutni sestavi) maje, ker se jasno kažejo dvojna merila, ki jih imajo. Ne gre samo za velikost članice, ampak tudi za politično usmeritev določene vlade.”
“Čeprav so mediji dajali zelo negativna sporočila glede protesta, se je zbrala takšna masa ljudi”
“Pri nas imamo identičen ali še hujši primer kot v primeru Viktorja Orbána na Madžarskem. Pri nas imamo celo pritisk na institucije v smislu, da naj vladi pomagajo. To je tako, kot bi na Madžarskem Orbánu pomagali prevzemati medije, samo da je politična barva drugačna …” V nadaljevanju pa je Požar spomnil na drugi protest Glasu upokojencev, ki ga vodi bivši poslanec SDS Pavle Rupar. Požar je spomnil na javno debato o tem, koliko ljudi se je dogodka pred parlamentom v Ljubljani dejansko udeležilo (ocene se gibljejo med 10 tisoč in več kot 30 tisoč). Požar: “Zakaj je tako pomembna debata o tem, koliko ljudi se je zbralo?” Merše: “Verjetno je bilo udeležencev kakšnih 20 tisoč, seveda pa organizator zadevo vedno nekoliko “napihne”. Pri vsem skupaj pa je ključna bolečina medijev in kolesarskih protestnikov – kljub temu, da so imeli v rokah “vso medijsko mašinerijo”, ki je delala promocijo protestov …”
Merše je spomnil na zadnjo stavko pacientov: tri dni se jo je promoviralo v medijih, a je kljub temu “neki Rupar” v Ljubljano pripeljal nekajkrat več ljudi. In to kljub temu, da so se mediji dobesedno norčevali iz Ruparja. Merše: “Čeprav so mediji dajali tako zelo negativna sporočila glede tega protesta, se je zbrala takšna masa ljudi, kar je za vladno koalicijo, medije in civilno družbo, ki je tej koaliciji podrejena/nadrejena, zelo huda bolečina, ker sami več kot očitno v Ljubljani tega zlepa niso zmožni narediti.” Jančič: “Meni je bilo še bolj neverjetno to, da so tisti, ki so nas v preteklosti v medijih na vso moč kritizirali, da navajamo prenizke številke (kritika s strani osrednjih medijev, ki so dobro pokrivali kolesarske mitinge itd.), da sedaj zastopajo popolnoma obratna stališča.” Kot še opaža Jančič, je sedaj že problem, če kakšen medij o protestnih (upokojencev) sploh poroča. Prepričan je, da gre za “eno veliko sprenevedanje”.
Upokojenci imajo občutek, da se jim vlada posmehuje: sodnikom bi dvigovala že tako visoke plače
Spomnil je tudi, da je bile tedaj razmere v državi precej resnejše, saj je bila (smrtonosna) epidemija, nekateri pa so “na veliko demonstrirali”, mediji pa temu početju dajali podtuho. Občasno so bili protesti celo nasilni, medtem ko je bil Ruparjev protest normalen, urejen, prijavljen, stroške shoda pa so krili organizatorji. “Zadeva kaže na pristranskost medijev,” je še opozoril Jančič. Požar pa je spomnil, da se ob Ruparjevih protestih mediji na veliko sprašujejo, ali gre za politično organizirane dogodke (s strani SDS), medtem ko v času kolesarskih mitingov ni bilo zaslediti takšne retorike (ko je kolesarila Tanja Fajon, Luka Mesec itd.) Merše: “Mediji, ki to počnejo, so v spregi z vladajočo politiko in je zanje zelo neugodna situacija, da se jim je zgodila takšna masa ljudi. Če bi bilo nekaj sto ali tisoč petsto ljudi, se ne bi tako sekirali …” Spomnil je še, da gre za populacijo, ki je manj nagnjena k protestiranju (kmete, delavce), gre za drugačno demografsko sliko kot v primeru petkovih kolesarjev.
Prav tako udeleženci Ruparjevih protestov večinoma niso Ljubljančani, kar je še dodatna ovira za upokojence z nizkimi pokojninami, ki so kljub temu prišli na dogodek. To, kar v Sloveniji ni na levi, protestira šele tedaj, ko začuti določeno krizo … Ljudje imajo občutek, da se jim vlada posmehuje (dviguje davke, pokojnine ostajajo nizke itd.). Na astronomsko inflacijo in rast cen položnic pa je opozoril Jančič. To močno prizadene upokojence, obenem pa bi vlada sodnikom in tožilcem dvigovala plače, čeprav imajo najboljše plače. Jančič: “Logična reakcija je, da se upokojenci počutijo ogrožene.” Marše pa se je strinjal s Požarjem, da ima zadeva tudi politično dimenzijo in da gre tudi za boj za volilne glasove upokojencev (stranka DeSuS, Marko Bandelli, Jaša Jenull itd.) Merše: “Vsi protesti imajo politično dimenzijo, nima se smisla sprenevedati (tako Ruparjevi kot petkovi protesti jo imajo).”
“Gre za drobiž, kar je po svoje smešno, in kar veliko pove o osebi Nataše Pirc Musar …”
“Toda sedaj mediji jasno poudarjajo politično zgodovino Ruparja, ne pa tega, da je Inštitut 8. marec ustanovil Simon Maljevac, trenutni minister Levice za solidarno prihodnost. Ta dvoličnost je tista, ki je problematična.” Jančič pa dvomi, da bi Rupar sam kdaj ustanovil stranko, je pa dejstvo, da je upokojenska populacija velika, saj smo starajoča se družba. Poleg tega gre za zveste volivce, ki jih ni “enostavno pretentat”. Požar pa se je dotaknil tudi zgodbe afere Pirc Musarjeve v povezavi z Rdečim Križem. Požar: “Državno tožilstvo je zavrglo ovadbo zoper njo zaradi izdaje fiktivnega računa, ko je bila predsednica Rdečega križa. Izdala je namreč račun za pravno in poslovno svetovanje (kar takrat ni počela) Rdečemu križu.” Spomnil je še, da jo je ovadila policija, državno tožilstvo pa je ovadbo zavrglo. “Sta pričakovala, da bo šlo državno tožilstvo v tej zgodbi v postopek zoper Musarjevo ali ne? Vaju je presenetilo, da je bila zgodba zavržena?”
Jančič: “Jaz sem predvsem vesel, da računovodstvo Rdečega križa, tega računa ni plačalo, da so zadevo zavrnili kot napačno. Ona ni bila predsednica Rdečega križa kot odvetnica, ampak je kot politično nastavljena kot Nataša Pirc Musar. Zato je prav, da so to zavrnili. Sodno, glede na to, da se ni zgodilo oškodovanje, pa je prav da je bila zadeva ustavljena.” Požar je še spomnil na novo sporno prakso – da fiktivni računi očitno niso več kaznivi. Merše: “Če sem prav razumel, je želela privarčevati 100 evrov oziroma pretentati državo/ zadevo optimizirati na način, da bi prek zavoda izstavila račun, namesto, da bi sklenila, recimo podjemno (avtorsko) pogodbo … Gre za drobiž, kar je po svoje smešno, in kar veliko pove o osebi Nataše Pirc Musar … Požrešnost na denar navkljub vsem prihodkom, ki jih ima …” Jančič pa je opozoril, da je to v primeru pravnice to težko razumeti. Čisto za konec pa so se sogovorci dotaknili tudi spora med centralo Svobode in mestnimi svetniki stranke v ljubljanskem mestnem svetu, ki si jih je očitno prisvojil Janković (njihove glasove).
Nagrado za delovno uspešnost je prejela nesposobna direktorica ZD Ljubljana
Šlo je za glasovanje o posebni nagradi direktorici ZD Ljubljana, ki se mnogim zdi sporna, saj se pod okriljem Antonije Poplas-Susičeve zdravstvo v Ljubljani sesuva. Jančič je spomnil, da je pravi konflikt v ozadju to, da zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan od župana zahteva odstavitev direktorice. Ob tem je kritiziral tudi Bešiča Loredana, ki je znan po kadrovskih menjavah, ob čemer nima dobrih zamenjav, Janković pa ga je malce ustavil. Jančič: “Janković ne pusti menjav kar tako, ne da bi imel rešitve. Minister namreč zdravstvo rešuje s projektom …” Bivši urednik Siol-a je prepričan, da minister ne zna opravljat posla, kar dokazuje hitro menjavanje kadrov. Merše: “Opozoril bi zlasti na to, da imamo direktorico ZD Ljubljana, ki več kot očitno to ustanovo neuspešno vodi, saj zdravniki bežijo na obrobje Ljubljane … In da se da takšni direktorici nagrado za delovno uspešnost … Obenem se je pokazalo, da je šef več kot očitno Janković”. Jančič: “Gre za spor med gospodi, ki so dejansko iz iste stranke: Golobom, Jankovićem in Bešičem Loredanom …”
Domen Mezeg