“Obnašajo se kot, da bi bilo protiustavno, če na oblasti niso vedno eni in isti. Pri tem priložnostno pozabljajo, da se je prejšnja vlada samorazpustila in razpadla tik pred največjo krizo in da kapitan, ki spusti krmilo v času največje nevihte ter pobegne v podpalubje, ne more pametovati, kako je treba voziti našo skupno ladjo,” je neuspelo ustavno obtožbo leve opozicije komentiral dr. Matej Lahovnik.
Stranke LMŠ, SD, SAB, Levica ter nepovezani poslanci so po nezaupnici vladi doživeli nov neuspešen poskus vlaganja političnih sredstev proti vladi, saj jim ni uspelo zbrati dovolj glasov za ustavno obtožbo predsednika vlade Janeza Janše. Za ustavno obtožbo je od prisotnih 87 poslancev glasovalo 42 poslancev državnega zbora, proti je bilo 44 poslancev. Da bi državni zbor Janšo obtožil pred ustavnim sodiščem, bi bilo potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.
Nekdanji dolgoletni poslanec SDS Jožef Jerovšek je rezultat in razpravo komentiral z besedami, da je ta ustavna obtožba znižala integriteto in očrnila ugled DZ ter se pri tem uspešno osmešila. Jerovšek nam lahko z veliko izkušenj zatrdi, da se ne spominja tako začetniških zahtev, prav tako ne pomni tako slabih argumentov in sovraštva v svoji politični karieri.
Opozicija instrument ugotavljanja pravne odgovornosti zlorabila za politično obračunavanje
Da je šlo v primeru ustavne obtožbe za klasičen politični boj in da je bil sam institut poleg tega še neustrezno uporabljen, je mnenja politolog dr. Miro Haček. Haček trdi, da so obtožbe najvišjih funkcionarjev izredni instrument, “ki se uporablja zelo redko in le kot skrajno sredstvo za uveljavljanje njihove odgovornosti.” Poslanci bi po njegovem morali ta instrument uporabiti le ob kršitvah ustave in zakonov pri opravljanju funkcije, ki imajo hujše posledice, “ne pa tudi kot sredstvo za ugotavljanje ustreznosti ali primernosti ravnanja nekega funkcionarja, za kar gre pri veliki večini točk pri ustavni obtožbi zoper Janeza Janšo.”
Opozicija bi se morala povezovati
Na še en vidik včerajšnjega dogajanja v parlamentu pa je opozoril dr. Matej Lahovnik. Slovenija se namreč nahaja pred predsedovanjem Evropski uniji, zato je v tem obdobju ključno sodelovanje celotne politike in sledenje istemu cilju – da bi vlada kar se da uspešno pripeljala do konca to zahtevno nalogo. Lahovnika sicer žalosti, da se je opozicija ravno v tem obdobju zatekla k poskusu rušenja vlade, ki se sicer že cel mandat spopada z epidemijo. “Obnašajo se kot, da bi bilo protiustavno, če na oblasti niso vedno eni in isti. Pri tem priložnostno pozabljajo, da se je prejšnja vlada samorazpustila in razpadla tik pred največjo krizo in da kapitan, ki spusti krmilo v času največje nevihte ter pobegne v podpalubje ne more pametovati kako je treba voziti našo skupno ladjo,” je ocenil Lahovnik.
Kljub temu pa opaža, da se je Slovenija po dobrem letu dni protikriznih ukrepov med članicami EU soočila najbolje. “Brezposelnost se je celo znižala, povprečna in minimalna plača sta se bistveno višji kot pred krizo,” je poudaril.
Luka Perš