Se “flisovanje” iz UKC Maribor prek Sanatorija seli v mariborsko občinsko upravo? Zdi se, da nekdanji direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor kirurg Vojko Flis tudi v novi službi ponavlja ustaljen način svojega delovanja, ki je v preteklosti vodil v serijo obtožb in sumov o finančnih malverzacijah, nezakonitostih in celo korupciji.
Potem ko je Vojko Flis ob koncu svojega štiriletnega mandata praktično brez pojasnil zapustil UKC Maribor in se zaposlil v Sanatoriju Rožna dolina, prihajajo na dan podrobnosti o dogajanju v času njegovega vodenja UKC Maribor. Te razkrivajo vse prej kot rožnato podobo znanega mariborskega kirurga. Še bolj pa bode v oči dejstvo, da se podobne obtožbe na Flisov račun pojavljajo tudi pri njegovem novem delodajalcu. Čeprav vodstvo sanatorija, ko smo ga o tem povprašali, zanika kakršnekoli nepravilnosti, se govorice o tem, da naj bi se prav dr. Flis zapletel v težave “okrog nagrajevanja”, ne poležejo. Očitno gre za Flisov modus operandi ali po domače “flisovanje”, kot so nekateri v Mariboru že poimenovali Flisove sporne prakse. Morda bi se vse to omejilo na interno preverjanje osebne odgovornosti ali celo morebitne kazenske odgovornosti Vojka Flisa za očitane mu kršitve, če se Flis ne bi podal v politiko, kjer se želi zavihteti na mesto župana Maribora. Kaj bi za Maribor pomenila izvolitev človeka, ki ga bremenijo številni očitki o finančnih malverzacijah, sumi korupcije in klientelizma, si ni težko predstavljati. Zadnjo besedo bodo, kot vedno, imeli volilci. Poglejmo nekatere podrobnosti.
Šikaniranje neposlušnih
V času pred Flisovim odhodom je UKC Maribor pretresalo več odmevnih afer: sumi nezakonitega preskakovanja čakalnih vrst, nedovoljeno delo zdravnikov v zasebnih ambulantah med epidemijo, kriminalistična preiskava suma kraje medicinskega materiala in opreme iz skladišča konsignacijskega materiala, mobing zaposlenih … Omenjenim aferam se je Flis spretno izogibal s preusmerjanjem pozornosti na kolege in druge zaposlene. Prav tako ni nikdar pojasnil ponavljajočih se očitkov o mobingu, ki naj bi se med njegovim direktorovanjem izvajal nad zaposlenimi in s čemer so bili večkrat seznanjeni tudi člani Sveta zavoda UKC Maribor. Z očitki o šikaniranju podrejenih in ostrim sankcioniranjem vsakogar, ki si je drznil opozoriti vodstvo na nepravilnosti in nezakonita ravnanja, so se Flis in njegova ekipa soočali večji del svojega mandata.
Znan je primer sankcioniranja in šikaniranja Mateja Španingerja po njegovemu opozorilu, da se znotraj vodstvene strukture krade, čemur naj bi sledil mobing, prerazporeditev in nato opozorilo pred odpovedjo iz krivdnih razlogov. Tudi primer Ksenje Vrečko kaže, kako je Flisova ekipa ravnala z ljudmi, ki so opozarjali na nepravilnosti in pri takšnem početju niso želeli sodelovati. Vrečkovi je Flis 21. 1. 2021 izročil opozorilo o postopku redne odpovedi iz krivdnega razloga in zahteval njen odstop. Razlog za njeno odpustitev je bil predvsem to, da je opozarjala na nepravilnosti pri spremembah sistematizacije, saj naj bi nekatere spremembe potekale izven običajnih postopkov.
Sumi korupcije in klientelizma
Iz gradiva, ki je bilo februarja 2021 posredovano tedanjemu ministru za zdravje dr. Tomažu Gantarju, je razvidno, da Flis v številnih primerih ni ravnal skladno z veljavno zakonodajo, kar je povzročilo visoko materialno škodo oziroma neracionalno rabo javnih sredstev. Gradivo, podkrepljeno z dokaznim materialom, mu je očitalo tudi malomarno opravljanje dela in znake korupcije ter klientelizma. Flis naj bi pri sprejemanju pomembnejših strokovnih odločitev ne spoštoval mnenja strokovnega direktorja in strokovnega sveta, očitki pa so leteli tudi na nepripravljenost UKC Maribor na jesenski val epidemije, zavlačevanje s pripravo strategije in nabavo potrebne opreme za zdravljenje covidnih bolnikov. Na področju nabav so Flisu očitali visoka sredstva za najeme medicinske opreme ter nabave, kar je bilo v nasprotju z zakonodajo javnih naročil.
Flisovo kadrovanje s sumom klientelizma in šolnina za tajnico?
Na Flisa torej letijo številni očitki o zaposlovanju izven običajnih postopkov in s spreminjanjem sistematizacije na način, ki je ustrezal tistim posameznikom, ki jih je Flis želel zaposliti. V strokovnih službah naj bi morali pripraviti spremembe sistematizacije glede pogojev za delovna mesta, da so ustrezali njegovim izbranim kandidatom in zanje pripraviti vloge za določitev dodatnih plačilnih razredov, čeprav niso izpolnjevali pogojev. Flisova samovolja naj bi šla celo tako daleč, da naj bi se proti pravilom plačala šolnina dodiplomskega študija tajnici direktorja, čeprav UKC ne plačuje šolnin nezdravstvenim delavcem, saj je na trgu dela dovolj primerno izobraženega kadra. Flisovo kadrovanje se ni omejevalo samo na njegovo ožjo ekipo, ampak je posegalo tudi v druge organizacijske enote UKC. Tako naj ne bi smeli v skupnih dejavnostih izbrati predlaganega kandidata, ampak naj bi izbiro sporočil direktor, enako je bilo še v drugih postopkih. Samovoljno naj bi se odločal tudi v primerih, ko je kadrovski oddelek obravnaval vloge predstojnikov za zaposlitev in ugotovil, da zaposlitev ni možna, ker na primer ni bila predvidena v planu kadrov oziroma finančnem načrtu, Flis pa je kljub temu odločil drugače.
Nepravilnosti tudi pri plačah in nagrajevanju
Nepravilnosti naj bi se dogajale tudi pri plačah. Tako naj bi Flis kljub opozorilom strokovnih služb vztrajal pri uvrstitvi nekaterih zdravnikov v višji plačilni razred brez soglasja ministrstva za zdravje, ki ga predvideva zakon o sistemu plač v javnem sektorju, in tudi vztrajal pri pripravi soglasij za ministrstvo za zdravje, čeprav določeni zdravniki niso izpolnjevali pogojev za določitev plačnih razredov zaradi nezadostnih delovnih izkušenj. Očitki o nepravilnostih so se pojavljajali tudi pri nagrajevanju. Tako naj bi pri evidentiranju dela na oddelku za žilno kirurgijo prihajalo do neupravičenih izplačil delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela. Oddelek za žilno kirurgijo je sicer vodil kar Flis sam, čeprav bi lahko imenovali drugega predstojnika oziroma bi ga lahko vodil vodja klinike. Iz programa evidentiranja delovnega časa na omenjenem oddelku naj bi bilo razvidno, da so imeli zdravniki, ki so opravljali delo v stalni pripravljenosti, mesečno ročno vneseno večje število nadur iz pripravljenosti, iz registracije dogodkov pa ni izhajalo, da bi se zdravniki evidentirali oziroma da bi bili dejansko prisotni v UKC Maribor. Tako naj bi prišlo do večjega števila neupravičeno izplačanih nadur iz stalne pripravljenosti, kar je Flis kot direktor UKC Maribor potrjeval. Problematična naj bi bila tudi izplačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, ki jih je direktor Flis v številnih primerih neupravičeno odobril tako zdravstvenim kot nezdravstvenim delavcem.
To so samo nekatere podrobnosti, ki izhajajo iz pridobljenih dokumentov. Naslednjič bomo obravnavali, kako so se pod Flisovim vodstvom v času epidemije izplačevali covidni dodatki v UKC Maribor in kako je mogoče, da si je Flis v času, ko je cela Slovenija trepetala pred smrtonosnim virusom, povečal plačo za neverjetnih sto odstotkov.
Andrej Žitnik