Lindav razkriva: politični obračuni, prirejanja dokazov in razkritja tajnih podatkov v preiskavi Rezarjeve komisije

Datum:

Boštjan Lindav je v intervjuju za RTV Slovenija podal več ključnih in obremenjujočih navedb glede vmesnega poročila Rezarjeve komisije, ki so bile razkrite v kontekstu preiskave o nepravilnostih v slovenski policiji. Med bolj obremenjujočimi so razkritje tajnih podatkov, obtožbe Golobove vlade o političnih obračunih, pa tudi sum prirejanja dokazov. Lindav je komisiji tudi očital, da ni opravila ključnih preiskovalnih dejanj, ki bi lahko potrdila ali ovrgla ugotovitve.

Pred poslanci je danes obravnava vmesnega poročila preiskovalne komisije DZ pod vodstvom Aleša Rezarja, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih državnih organov. Spomnimo sicer, da je bil Rezar pred tem mandatom zaposlen pri GEN-I, ki ga je takrat vodil sam Robert Golob. Komisijo je zato dr. Vinko Gorenak poimenoval kar “Komisija za zaščito lika in dela Roberta Goloba”.

Rezarjeva komisija je sprejela tako imenovano vmesno poročilo, seveda brez poslancev opozicije, v katerem jasno piše, da šef Svobode ni vplival na delo policije, niti ni vplival na datum aretacije ruskih vohunov. Rezar je to zapisal, ne da bi svojega nekdanjega in sedanjega šefa Goloba sploh povabil na pričanje pred svojo komisijo.

Izjava za medije predsednika preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov, Aleša Rezarja. (Foto: STA)

Pred obravnavo vmesnega poročila parlamentarne preiskovalne komisije v DZ-ju pa so se na RTV o ugotovitvah pogovarjali z nekdanjim v. d. generalnega direktorja policije. Boštjan Lindav pravi, da objavljeno poročilo razkriva, kar je govoril na zaprtem delu seje.

Razkritje tajnih – bodo organi pregona ukrepali?
Ena bolj obremenjujočih navedb Lindava o vmesnem poročilu Rezarjeve komisije je razkritje tajnih podatkov. Lindav trdi, da vmesno poročilo vsebuje podatke z zaprtega dela seje, kjer je pričal, in da je objava teh podatkov v nasprotju z očitki, ki jih je dobil sam zaradi domnevnega razkrivanja tajnih podatkov. Opozarja, da bi morali organi pregona ukrepati proti tistim, ki so poročilo pripravili in objavili.

Lindav: Komisija ni izvedla vseh preiskav, da bi ugotovila resnico
Poročilo preiskovalne komisije sicer pravi, da sta Lindav in nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar lagala glede vmešavanja predsednika vlade Roberta Goloba v postopek aretacije ruskih vohunov. Komisija trdi, da Lindav 28. novembra 2022 ni klical takratnega direktorja Sove Joška Kadivnika in se ni zanimal, zakaj do aretacije še ni prišlo. Lindav pa vztraja, da je do tega klica prišlo, vendar komisija ni izvedla vseh možnih preverjanj, s katerimi bi lahko ugotovila resnico.

Sum prirejanja dokazov
Komisija je namreč sklep o neobstoju tega klica sprejela na podlagi posnetka zaslona telefona Joška Kadivnika, kjer tega klica ni bilo zaznati. Vendar pa poslanka Vida Čadonič Špelič (NSi) opozarja, da se je Kadivnik pred svojim pričanjem seznanil z Lindavovim pričanjem, kar pomeni, da bi lahko prilagodil svoje odgovore in tudi morebiti priredil dokazno gradivo. Lindav opozarja, da komisija ni preverila drugih virov, saj bi na primer lahko zahtevala dostop do uradnih razporedov dela, elektronske korespondence ali pa izvedla soočenje prič, česar ni storila.

Direktor Sove Joško Kadivnik (Foto: STA)

Obtožbe o političnih obračunih
Lindav še meni, da vladajoča politika izvaja konstrukte in obračunava z ljudmi, ki so opozorili na domnevne nezakonitosti in zlorabe oblasti. Trdi, da se poskuša diskreditirati njega in nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Po njegovem mnenju komisija ni imela iskrenega namena razjasniti okoliščin zamika aretacije ruskih vohunov, ampak je bila preiskava namenjena predvsem diskreditaciji njega in Tatjane Bobnar. Opozarja, da je celo nekdanja poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek javno razkrila, da je bila preiskava sprožena izključno z namenom diskreditacije Bobnarjeve.

Politično motivirano spreminjanje pravil v DZ-ju
Lindav je v intervjuju opozoril tudi na nenadno spremembo pravil o notranjem redu v državnem zboru, ki je bila sprejeta na pobudo Gibanja Svoboda in omogoča sodelovanje zunanjega strokovnega sodelavca na seji državnega zbora, kjer bodo obravnavali vmesno poročilo komisije. Po njegovem mnenju je to nevaren precedens, saj zakon in poslovnik parlamentarne preiskave jasno določata, da so člani komisije lahko le poslanci, medtem ko lahko zunanji sodelavci nudijo le strokovno pomoč. To pomeni, da zdaj zunanji strokovni sodelavec prevzema odgovornost za del vmesnega poročila, kar odpira vprašanje, ali poslanci sami ne morejo zagovarjati ugotovitev komisije brez zunanje pomoči.

Sum o vnaprejšnjem zaključku
Lindav je v zaključku tudi izrazil dvom o nepristranskosti in verodostojnosti poročila, saj je omenil, da je novinar Igor Kršinar že pred objavo poročila vedel za njegovo vsebino. To po njegovem mnenju kaže na to, da so bili zaključki poročila vnaprej določeni in manipulirani v korist političnih interesov.

Igor Kršinar (Foto: X)

Opozoril je torej na presenetljivo podobnost med ugotovitvami vmesnega poročila in člankom novinarja Igorja Kršinarja v Reporterju decembra 2023 z naslovom Sova ovadila Bobnarjevo in Lindava. “Ali je poročilo parlamentarne komisije nastalo vnaprej in na podlagi že določenih političnih ciljev?” se sprašuje Lindav. Po njegovem mnenju se postavlja vprašanje, kdo je dejansko pisal vmesno poročilo – novinar Kršinar, predsednik komisije Aleš Rezar, strokovni sodelavec Rado Pezdir ali nekdo drug.

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

[Ekskluzivno] To je sodnik, ki je obsodil štiri policiste, ker so krotili nasilne proteste

Ljubljansko okrajno sodišče je obsodilo štiri policiste, ki so...

[Anketa] Močna večina za vpis v ustavo – da je mati ženska in oče moški

Pojavljajo se predlogi, da bi v najvišji zakon v...

Trumpova doktrina?

Obstaja več načinov, kako razmišljati o zunanji politiki predsednikov...