“Za celovito komuniciranje, kot ga zahteva blagovna znamka (v tem primeru blagovna znamka Robert Golob), je potrebno veliko več, kot le poznavanje filtrov na Instagramu. Predvsem pa je potrebno najprej imeti tudi vsebino,” je v navezavi na komunikacijsko strategijo izpostavil njen poznavalec Edvard Kadič.
Edvard Kadič je med političnimi komentatorji znano ime. Poleg urejanja spletne strani Portal24 se večinoma ukvarja z analizo neverbalne komunikacije. V zadnjem času pogosto gostuje tudi v oddaji Ura moči. Edvard Kadič je zagotovo pravi naslov za iskanje odgovorov na vprašanja o novi vladni komunikacijski strategiji. V preteklosti smo namreč podobne primere že videli.
V zadnjem času rezultati anket koalicijskim strankam ne kažejo nič dobrega. Je to pričakovano, če upoštevamo slog vladanja Roberta Goloba?
Že pred letom in pol sem napovedal, da bo Robert Golob verjetno ena od bolj preziranih političnih figur novejše slovenske zgodovine. Njegov vstop v politični boj s parolami o janšistih, čiščenju nasprotnikov itd., nato obljube, ki so v veliki večini prazne in neizpolnjene, ob tem pa še neverjetno vzvišen in v bistvu slab odnos do političnih sopotnikov, ki se kaže predvsem skozi neverjetno lahkost “metanja ljudi čez ramo”, nujno vodi v pogubo. Če k temu dodamo tudi popolno odsotnost kakršnihkoli pozitivnih rezultatov vladanja, me celotna situacija prav nič ne preseneča.
Opaziti je mogoče tudi “prelivanje” glasov – Svoboda se je v zadnjem času spet malo okrepila, seveda na račun SD. Bi lahko rekli, da je slednja v resni krizi?
SD očitno je v krizi, zato tudi napoved kongresa, internih volitev praktično takoj po izbruhu afere Litijska, kjer je bila stranka nekakšen epicenter. Že nekaj časa namreč stranko vodijo ljudje, ki bistveno bolj sodijo na skrajni (levi) rob političnega prostora kot pa v sredino, kjer se stranka promovira in nagovarja volivce. Spomnimo se samo izjav o SD kot o “ponosnih naslednikih komunistov” Marka Koprivca. Po odnosu Svobode do SD, ki se je lepo pokazal skozi maltretiranje z “neodstavitvijo” Švarc Pipanove in zavračanjem imenovanja novih državnih sekretarjev, bi človek pričakoval, da bi stranka s hrbtenico in močnimi vrednotami takšno koalicijo zapustila. SD pa vztraja v koaliciji s Svobodo in se tako na nek način ponižuje ter tone še globlje v krizo. Volivci so lahko nekaj časa zavedeni, zagotovo pa niso slepi.
Dominika Švarc Pipan je odšla, prišla je njena “rezerva”, če lahko tako rečemo, in tudi njena nekdanja nadrejena Andreja Katič. Že takoj na začetku je Golob zavrnil predlagane državne sekretarke. Je to dejansko nadaljevanje vojne z SD?
Zdi se, da gre za kazanje mišic. Robert Golob ima zgodovinsko priložnost, da uniči eno od najstarejših slovenskih političnih strank. V spopadu s Svobodo se je stranka SD izkazala precej bolj šibka, kot je dajala videz navzven. Za Svobodo je to priložnost zasesti širši del političnega prostora od sredine levo in v primeru uničenja SD bi seveda Svoboda nasledila tudi pretežen del volilnega telesa SD. Napovedani kongres SD in izvolitev novega predsedstva bosta zagotovo sprožila nov veter in dogajanje na tem delu političnega spektra bo v prihodnjih mesecih še kako zanimivo.
Zakaj se je SD pravzaprav znašla v tako nerodnem položaju? Verjetno ni vse odvisno samo od trenutne predsednice Tanje Fajon, za katero se že glasno govori, da se poslavlja s položaja.
SD se je v takšnem položaju znašla zato, ker vodstvo ni usmerjeno k sledenju vrednotam stranke, temveč k sledenju motivom vodstva, ki pa se nujno ne prekrivajo z vrednotami stranke. Izkazuje se, da je agens aktualnega vodstva slast oblasti. Zdi se, da je Tanji Fajon bistveno pomembnejša vloga zunanje ministrice, da lahko izpolnjuje nekakšne globalne agende in potuje po svetu, se udeležuje pomembnih sestankov s pomembnimi svetovnimi voditelji itd., kot pa da krepi tudi moč stranke in njen razvoj.
Tudi Svoboda ni v dobrem položaju. Odhaja Vesna Vuković, odšlo je tudi nekaj drugih dam iz Golobove bližine. Kaj menite, da napovedujejo ti odhodi?
Menim, da gre po eni strani pri odslovljenih osebah za odslovitev stroke predvsem zaradi občasnega nasprotovanja predsedniku vlade in njegovim najožjim prišepetovalcem. V primeru Vesne Vuković pa gre po drugi strani za predstavo za javnost. Goloba brez ekipe, necenzuriranega, katerega jedro je prav Vesna Vuković, ne bi bilo danes tam, kjer je. Omenjena se zgolj seli iz ospredja, izpod soja žarometov javnosti, nazaj v senco. Nazaj tja, od koder deluje praktično celo življenje. Odhaja v t. i. Odlazkov imperij, ki se je kot pomembna medijska celica boja proti Janezu Janši in njegovim podpornikom posebej izkazal v času Janševe vlade.
Afera “slovenski Watergate” je zagotovo razblinila tudi vse iluzije, da Golob ni vedel za nakup zgradbe na Litijski 51, kajne? Glede na to, kako je “potunkal” SD …
Golob je seveda vedel za nakup Litijske. Tako kaže zaporedje dogodkov in potrebne odločitve za izpeljavo nakupa stavbe na Litijski v Ljubljani. Medijsko so Goloba dobro zavarovali in javnost je dobila vtis, da on ni imel ničesar s tem. Še največ blata je v Gibanju Svoboda pljusknilo po Klemnu Boštjančiču, kar je bilo tudi hitro utišano. Osrednja figura je tako ostala Švarc Pipanova, ki prihaja iz stranke SD, Gibanje Svoboda pa je kar naenkrat izven celotne afere. No, medijski protiudarec je sledil relativno hitro in afera “slovenski Watergate” je razkrila ozadja povezav Gibanja Svoboda s finančno upravo ter očitno tudi s podatki obveščevalnih služb. Praktično čez noč je bilo znano vse – kdo je komu kaj rekel, pisal, nasprotoval itd. Povprečne državljane nas je ob misli, kakšne strukture nam vladajo in do kod so ti ljudje pripravljeni iti, lahko samo strah.
Čemu pripisujete dejstvo, da si pri izbiranju komunikacijske strategije Golob pomaga že s spletnimi vplivnicami?
Predvsem neznanju in nepoznavanju obsega znanj, veščin in kanalov, ki so potrebni za dobro komuniciranje z javnostjo. Znanja in nasveti spletnih vplivnic so majhen segment celovite komunikacije. Tovrstni nasveti marsikomu lahko pridejo prav pri nastopih, vendar na enem od kanalov, konkretno na socialnih omrežjih (npr. Instagramu). Za celovito komuniciranje, kot ga zahteva blagovna znamka (v tem primeru blagovna znamka “Robert Golob”), pa je potrebno veliko več kot le poznavanje filtrov na Instagramu. Predvsem pa je treba najprej imeti tudi vsebino.
Kdo lahko v tem trenutku nasledi Goloba na vrhu vlade in stranke? Boštjančič, Bratuškova, Arčon ali kdo tretji?
Menim, da je do eventuelne menjave na vrhu vlade še daleč. Prvo okno za mogoče menjave se bo verjetno odprlo takoj po volitvah v Evropski parlament. Ta trenutek se zdi, da je Boštjančič prva izbira. V svojih izjavah je zadržan in deluje predvsem kot tehnokrat. Ima nekakšen pregled nad dejavnostmi vlade že zaradi položaja finančnega ministra in je za zamenjavo videza iz diktature v tehnično upravljanje države do volitev pravzaprav idealna izbira. Bomo pa videli v prihodnjih tednih, kako se bo obnesla vloga novega “vladnega govorca” Mateja Arčona, s pomočjo katerega želi Golob zagotovo obdržati tudi neposreden vpliv na mnenje javnosti o možnih scenarijih zamenjav v prihodnje. Tudi glede Alenke Bratušek.
Za zdaj predčasnih volitev še ni na obzorju. Ali lahko volitve v Evropski parlament to spremenijo?
Volitve v Evropski parlament niso neposredno vezane na dogajanje na domačem političnem parketu, nanj vplivajo zgolj posredno. Zagotovo pa se bo po evropskih volitvah odprlo široko polje diskusij in razprav v javnosti – predvsem skozi komentiranje rezultatov. Predčasne državnozborske volitve bodo prej posledica splošnega nezadovoljstva državljanov z vlado, ki nima česa pokazati. Širitev stavk – od zdravstva in upravnih enot do protesta proti odločitvam okoli namestitve azilnih domov, protesta kmetov, splošnega protesta v Ljubljani (21. marca) in verjetno njegove nadgradnje – vse to bo sčasoma pripeljalo do zloma in predčasnih volitev, če se seveda Golob ne bo začel obnašati drugače. Vendar na spremembe pri Golobu ni mogoče prav veliko računati.
Biografija
Ljubljančan Edvard Kadič je bil rojen leta 1968. Najprej je študiral filozofijo v Ljubljani in nato še na MLC – Fakulteti za management in pravo – v Ljubljani, kjer je diplomiral iz poslovnega prava. Ukvarja se predvsem s tremi področji, med katerimi so verbalna in neverbalna komunikacija, razvoj samozavesti in osebne karizme ter samozavestno javno nastopanje. Kot komentator sodeluje v različnih političnih oddajah. Do leta 2020 je občasno gostoval v oddaji Faktor na TV3 Slovenija, trenutno pa je stalni komentator v oddaji Ura moči na Planet TV. V času pred državnozborskimi volitvami je sodeloval tudi kot komentator v soočenjih Slovenija izbira. Že nekaj let je kolumnist Demokracije, ureja pa tudi spletno stran Portal24.si. S podjetništvom se ukvarja že od preloma osemdesetih v devetdeseta leta prejšnjega stoletja. Je tudi avtor več knjig, med njimi je zelo znana uspešnica Govorica telesa in osebna karizma. Redno spremlja slovensko politično dogajanje in ga tudi analizira.
Gašper Blažič