Ljubljana, dolgo časa opevana kot zelena prestolnica Evrope in eno “najlepših” mest, se sooča z resno težavo: po najnovejši analizi Evropske agencije za okolje (EEA), objavljeni 5. julija 2025, se glede kakovosti zraka uvršča na dno evropske lestvice. Medtem ko mesta, kot so Stockholm, Reykjavik in Helsinki, uživajo sloves najčistejših v Evropi, Ljubljana zaseda 709. mesto med 761 evropskimi mesti.
Ta nizka uvrstitev spodkopava podobo Ljubljane kot idiličnega in čistega mesta. Natančneje, povprečna koncentracija PM2.5 v Ljubljani znaša 15,4 mikrograma na kubični meter zraka, kar presega priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o največ 5 mikrogramih na kubični meter za dolgoročno izpostavljenost.
To postavlja Ljubljano v skupino mest s “slabo” kakovostjo zraka, kjer dolgotrajna izpostavljenost onesnaževalcem povečuje tveganje za resne zdravstvene težave, kot so bolezni dihal, srčno-žilne težave in rak. Maribor, drugo največje slovensko mesto, se je uvrstil nekoliko bolje, na 589. mesto, z zmerno onesnaženim zrakom (12,1 mikrograma PM2.5 na kubični meter). Vendar obe mesti zaostajata za evropskim povprečjem, kar kaže na problem onesnaženosti v Sloveniji, poroča EEA.
Na vrhu lestvice kakovosti zraka kraljujejo: Stockholm, Reykjavik in Helsinki, medtem ko so med najbolj onesnaženimi mesti Slavonski Brod, Nowy Sacz in Cremona.
Zakaj Ljubljana ni več “najlepše” mesto?
Ljubljana je bila v preteklosti pogosto hvaljena kot eno najlepših in najbolj zelenih mest v Evropi, a ti podatki rahlo spodkopavajo to podobo. Na prezračevanje domnevno vplivajo njena geografska lega v kotlini, obdani z griči, pa tudi občasni dogodki, kot so ognjemeti, ki povzročajo kratkotrajne, a ekstremne konice onesnaženosti – ARSO je na primer oktobra 2023 izmeril desetkratno povečanje PM10 po ognjemetu v Ljubljani.
Analiza EEA 2025: kriteriji in metodologija
Analiza EEA temelji na posodobljenem spletnem pregledovalniku kakovosti zraka, ki razvršča 761 evropskih mest glede na povprečne koncentracije treh ključnih onesnaževalcev: drobnih delcev PM2.5, dušikovega dioksida (NO2) in ozona (O3). Podatki so zbrani iz več kot 3.500 merilnih postaj po Evropi v obdobju 2023–2024, pri čemer se osredotočajo na dolgoročno izpostavljenost, ki ima najhujše zdravstvene posledice. Za razliko od prejšnjih analiz, ki so upoštevale le PM2.5, nova metodologija vključuje tudi NO2 in O3, kar omogoča celovitejšo primerjavo kakovosti zraka med mesti.
EEA je posodobila tudi evropski indeks kakovosti zraka, ki zdaj ponuja urne posodobitve podatkov in širšo pokritost, kar uporabnikom omogoča natančnejši vpogled v onesnaženost v realnem času. Indeks temelji na podatkih držav članic EEA in napovedih službe EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. V Ljubljani so meritve opravljene na treh postajah Agencije RS za okolje (ARSO): prometni postaji na Celovški cesti in zalednih postajah na Bežigradu in Viču, pri čemer so v analizo vključeni le podatki zalednih postaj, da se izognejo izkrivljanju zaradi neposrednih emisij prometa.
A. H.