Nika Podakar, članica Gibanja Svoboda Mladi je na Facebooku sprožila polemiko z namigovanjem, da je udeležba predsednika SDS Janeza Janše in evropskega poslanca Branka Grimsa na sobotnem koncertu Marka Perkovića Thompsona v Zagrebu neprimerna. Pri tem je kot argument omenila taborišče na otoku Rab, kar kaže na njeno površno razumevanje zgodovinskih dejstev in konteksta.
Njene trditve ne zdržijo zgodovinske presoje, saj ne ponujajo jasne povezave med dogodkom in zgodovinskim taboriščem, prav tako pa izkazujejo pomanjkanje poznavanja kompleksnosti zgodovine.
Thompsonov koncert, ki je privabil pol milijona obiskovalcev, je bil organiziran kot glasbeni dogodek, ki ga številni podpirajo kot izraz domoljubja, medtem ko ga kritiki povezujejo z nacionalizmom in kontroverznimi simboli. Janša in Grims sta se koncerta udeležila kot zasebna obiskovalca, kar je skladno z njunimi javno izraženimi stališči o spoštovanju Thompsonovega dela kot umetnika, ki opeva domovino in vero. Podakarjeva pa je s sklicevanjem na taborišče Rab poskušala ustvariti vtis, da je njihova prisotnost nekakšen spomin na fašistične zločine, kar je zgodovinsko netočno in zavajajoče.
Taborišče Rab, ustanovljeno leta 1942 pod italijanskim fašističnim režimom, je bilo namenjeno internaciji Slovencev, Hrvatov in Judov, ki so se upirali okupaciji. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je bilo zaprto, preden so ga prevzeli Nemci.

Ni dokazov, ki bi povezovali Thompsona ali njegove koncerte z glorifikacijo tega taborišča ali fašističnih zločinov. Njegova glasba, čeprav kontroverzna zaradi domnevnih povezav z ustaštvom, se osredotoča na temo hrvaškega domoljubja in vojnih izkušenj, ne pa na neposredno poveličevanje taborišč ali fašizma. Podekarjeva izjava se torej zdi kot poskus politične manipulacije brez trdne zgodovinske podlage.
Poleg tega je Nika Podakar že prej izkazala pomanjkanje spoštovanja do institucij in zgodovine. Spomnimo samo na njen zapis pod eno od fotografij, objavljenih na družbenem omrežju “fukat in na ustavo bruhat”, ki je sprožil kritike zaradi neprimernega odnosa do slovenske ustave.

Ta incident kaže na vzorec njenega ravnanja, kjer zgodovinske in institucionalne vrednote brez težav uporablja kot orodje za politične napade, ne pa kot predmet resnega premisleka. Njena zadnja izjava o taborišču Rab in koncertu dodatno krepi vtis, da njeno znanje o zgodovini ostaja površinsko in prilagojeno trenutnim političnim ciljem.
Janša in Grims sta v preteklosti izrazila podporo Thompsonu kot umetniku, ki simbolizira domoljubje, kar je skladno z njunimi političnimi stališči. Koncert je bil za mnoge obiskovalce praznovanje kulture in identitete, kar je treba ločiti od zgodovinskih kontekstov, ki jih Podekarjeva zmotno enači. Podekarjeva izjava je torej ne le nepreverjena, ampak tudi škodljiva, saj zamegljuje resno obravnavo zgodovinskih dogodkov, njeni komentarji pa kažejo na pomanjkanje zgodovinskega znanja in spoštovanja do žrtev preteklosti.
A. H.
